1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ČAR Jože
Foto: Osebni album Jožeta Čarja
Galerija slik

ČAR, Jože


Rojen: 
23. april 1942, Idrija
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


 Kot najmlajši sin rudarja Viktorja in gospodinje Pavle (Knap) je otroška leta s starejšo sestro Anko in bratom Petrom preživel v rudniškem bloku na »Ali« (Bruševše). Odraščali so pod težo zgodnjih povojnih let kot prva generacija v socializmu. Po materi je podedoval ljubezen do branja, po očetu pa kritičen odnos do družbe in aktualne politike.

Osnovno šolo, nižjo gimnazijo in gimnazijo je končal v Idriji, kjer je leta 1961 maturiral. Istega leta se je vpisal na oddelek za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in diplomiral leta 1968. Pred zaključkom šolanja se je poročil, dobil hčerko Manico (leta 1971 še sina Aleša) in se takoj po diplomi, za katero je leta 1969 dobil univerzitetno Prešernovo nagrado, zaposlil.

Pri Rudniku živega srebra v Idriji je delal od leta 1968 do leta 1977, najprej kot geolog in vodja rudniške Geološke službe. S sodelavci Ladislavom Placerjem, Markom Cigaletom in Francijem Čadežem so ob vodenju Ivana Mlakarja, začetnika detajlnega kartiranja v idrijskem rudniku, razvijali metodo, ki je dajala prostorsko predstavo o orudenju in geoloških razmerah na etaži, v rudnih telesih in v rudišču. S sodelavcem Vladislavom Placerjem sta praktično operativne ugotovitve in neposredne geološke podatke dopolnila s teoretskimi premisleki, jih preverjala v praksi s sledilnimi deli in raziskovalnim vrtanjem. Za slovensko geologijo je to pomenilo rekonstrukcijo srednjetriasnega tektonskega sistema, v katerem je rudišče nastalo. Idrijsko rudišče sodi v strukturnem pogledu med najbolj zapletena rudišča na svetu. Anton Ramovš je njihove ugotovitve poimenoval Idrijska geološka šola.
Rezultat teh izsledkov je Čarjeva doktorska disertacija (1985) z naslovom »Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku.«

Po obdobju v idrijskem rudniku se je leta 1977 zaposlil na IZRK ZRC SAZU v Postojni, najprej kot višji strokovni sodelavec, nato kot strokovni svetnik. Še naprej je razvijal nove metode geološkega kartiranja, detajlno kartiranje na kraških terenih. Med večje dosežke iz tega obdobja sodi odkritje Lijaka, njegove strukture in možnosti za zajem velikih količin pitne vode, ki bi lahko oskrbovala Vipavsko dolino, Goriško in Kras.

Leta 1980 je kot eden prvih slovenskih geologov prosto deloval na trgu. Pet let je, pod okriljem Razvojno projektivnega ateljeja v Idriji, raziskoval Notranjski kras, geomehaniko in zaščito voda in leta 1982 je nastal projekt »Hidrogeološke raziskave povodja Soče, Idrijce in Vipave.«
Leta 1985 se je, kot vodja rudniškega Raziskovalno - razvojnega sektorja, vrnil k Rudniku živega srebra Idrija. V letih 1988 do 1994 je vodil geološke raziskave v zvezi z zapiralnimi deli. Sodeloval je pri rekonstrukciji idrijskega srednjetriasnega tektonskega sistema, ter razvijal metodo podrobnega litostratigrafskega in strukturnega kartiranja kraških terenov.

V obdobju med leti 1972 do 1978 in 1983 do 1985 je tudi honorarno poučeval geologijo na srednji šoli Jurija Vege v Idriji. Leta 1988 je pričel, kot zunanji sodelavec, na Odseku za geologijo na FNT predavati Sedimentologijo. Leta 1994 so mu dodelili naziv izrednega profesorja. Predaval je na oddelku za geologijo, poleg Sedimentologije še Tektoniko. Kot diplomirani inženir geologije in doktor geoloških znanosti se je upokojil leta 1998. Do leta 2005 je na Odseku za geologijo na FNT honorarno predaval predmet Sedimentologija na dodiplomski stopnji in sedimentološke predmete na podiplomskem študiju. Vodil je tudi terenske vaje.

Poleg poučevanja in mentorstva na Univerzi je raziskoval strukturne, sedimentološke in stratigrafske probleme triasa na Idrijskem in Cerkljanskem ter terciarne plasti na Štajerskem. Preučeval je krasoslovna, hidrogeološka in strukturno-tektonska vprašanja severne Primorske in Notranjske. Sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih geoloških, sedimentoloških in krasoslovnih posvetovanjih ter šolah. Pomembnejši so bili ciklusi predavanj v okviru stalnega izobraževanja za profesorje in učitelje v organizaciji Zavoda za šolstvo ter predavanja v okviru vsakoletne International Karstological School v Postojni.

Zanj značilen stvarno kritičen pogled na kulturne in družbeno politične probleme se je pokazal s tvornim, organizacijsko¬- tehničnem sodelovanjem pri idrijski reviji Kaplje, ki je izhajala od leta 1966 do leta 1972, se upirala ozkosti, zavrtosti, nerazumevanju sistema in s svojo vsebino idejno prehitevala svoj čas. Pomembno vlogo je odigral tudi pri reviji Idrijski razgledi. Njegovo prvo objavo najdemo leta 1959, od leta 1965 naprej je bil član uredniškega odbora in se zavzemal za njen obstoj, predvsem leta 1976, ko se je začela politična akcija za združevanje vseh primorskih revij pod skupnim naslovom. Leta 1986, ko so Idrijski razgledi ponovno izšli pod novim, pomlajenim odborom, je do leta 1990 prevzel glavno uredništvo.

V mladosti ga je zanimalo jamarstvo, dolga leta se je posvečal tudi zborovskemu petju. Peti je začel že v nižji gimnaziji pod vodstvom Ivana Rijavca, na fakulteti se je pridružil Primorskemu akademskemu zboru Vinko Vodopivec, nadaljeval pa je v Komornem zboru Zorko Prelovec v Idriji pod taktirko Alda Kumra.

Je avtor mnogih razprav, strokovnih in poljudnih člankov ter avtor številnih recenzij, ki so objavljene v strokovnem in poljudnem tisku. Po večletnem delu je bila leta 2009 natisnjena moderna geološka karta Idrijsko-cerkljanskega ozemlja in leto kasneje enciklopedični tolmač h karti. Nadaljuje s preučevanjem zgodovine idrijske geologije ter raziskovanjem strukturnih razmer na Cerkljanskem.

Za svoje strokovno delo je leta 1988 prejel Priznanje občine Idrija.

 



Dela


Stratigrafija II. izbirni predmet : nastanek idrijskega rudišča : za študente I. stopnje študija geologije : študijsko gradivo : prosojnice s predavanj, 2014
Kanomlja : dolina idrijskega preloma, 2013
Geološka zgradba idrijsko-cerkljanskega hribovja: tolmač h Geološki karti idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in …, 2010
Joannes Antonius Scopoli: (172 - 1788) : njegovo delo in pomen za razvoj naravoslovja na Slovenskem : okrogla miza v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 15. uri v prostorih Mestnega muzeja Idrija na gradu Gewerkenegg, 2007.
Rastišča v odvisnosti od matične podlage in prsti : seminar iz področja geologije za učitelje osnovnih in srednjih šol, Idrija 26. in 27. maj 2000, 2000.
Nastanek in prepoznavanje sedimentnih kamnin : seminar s področja geologije, Idrija, 14. in 15. april 2000, 2000.
Nastanek tal in rastišča : seminar s področja geologije za učitelje osnovnih in srednjih šol, Idrija, 16. in 17. april, 1999.
Kras in nastanek kraških površinskih oblik : seminar s področja geologije, Idrija, 3. in 4. april 1998, 1998.
Sedimentne kamnine in njihov nastanek : seminar s področja geologije : Idrija, 23. in 24. oktober 1998, 1998.
Geološka podlaga in oblikovanje površja : seminar s področja geologije, Idrija, 24. in 25. oktober 1997, 1997.
Nastanek tal : seminar s področja geologije za učitelje osnovnih in srednjih šol, Idrija, 14. in 15. oktober 1995, 1995.
Sedimentne kamnine Slovenije : seminar s področja geologije za učitelje osnovnih in srednjih šol, Idrija, 7. in 8. oktober 1994, 1994.
Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku, 1985 (doktorska disertacija).
Kamen in kras, 1979.


Popolno bibliografijo  je mogoče izpisati na SICRIS-ovi strani: izumbib.si/bibliografije/Y20160418103211-03480.html


 


Literatura
 
Janež, J. Pogovor z Jožetom Čarjem. Idrijski razgledi: Zrcalo časa, 2005, letnik 50, št. 2, str. 81-104.
Ustni vir: Jože Čar, 2016


Glej tudi

link   COBISS


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 21.9.2017, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh