1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠALAMUN Tomaž
Foto: Arhiv Avantgarde Museum
Galerija slik

ŠALAMUN, Tomaž


Rojen: 
4. julij 1941, Zagreb
Umrl:  27. december 2014, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Gimnazijo je končal v Kopru (1960), študij zgodovine in umetnostne zgodovine pa v Ljubljani (1965). Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji (Ljubljana), leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970 je bil na trimesečnem podiplomskem študiju v Pizi. Julija istega leta ga je povabil newyorški muzej moderne umetnosti (MOMA) kot člana skupine OHO; tam je ostal mesec dni. V jeseni 1971 je bil povabljen v ZDA na univerzo v Iowi (1971–72). Tam je deloval na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Kasneje je bil na povabilo ameriške umetnostne kolonije v Yaddo še trikrat po dva meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je ustvarjal (večina Šalamunovih pesmi je nastala v tujini). Pesniti je začel v Perspektivah 1963–64. Bil je član OHO in je z njo razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, New Yorku in samostojno v Kranju. Slovenski klasik je postal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2013 pa za rednega.

 Med nagradami, vabili in gostovanji je treba omeniti nagrado Mladosti, Beograd, 1967, International Writing Program v Iowa City 1971–1973, nagrado Prešernovega sklada, 1973, nagrado Železarne Sisak, 1978, Fulbrightovo nagrado na Columbiji v New Yorku, 1987, Jenkovo nagrado, 1988, Pushcart Prize v ZDA, 1993, Prešernovo nagrado, 1999, Morris Grey Lecture na Harvardu, 2003, enoletno štipendijo DAAD v Berlinu, 2003, nagrado Altamarea v Trstu, 2003, Festival Prize v Costanzi v Romuniji, 2004, evropsko nagrado za poezijo v Münstru, 2007, in zlati venec v Strugi, 2009. Šalamun je bil tri leta slovenski kulturni ataše v New Yorku.

Izdal je več kot 42 pesniških zbirk in je tako zagotovo najplodovitejši slovenski pesnik. Že s prvo zbirko je odprl vrata v takšen pesniški svet, kakršnega dotlej nismo poznali. To je svet prezrtih doživetij ali pa svet, ki je bil upesnjen tudi že pred njim. Šalamun ga je izpovedal s posebnim svojim jezikom. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Vendar, vpeljal jih je na tak način, da so se neizbežno prilegale v njegove pesnitve. S tam je nakazal poeziji pot v široko prostost. Zato je med njegovimi nasledniki poglavitna misel čut za pesniško osvobojenost, ki pa jo je prinesel Šalamun.
Nikoli ne piše v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, ki govori v hitro spremenljivih asociacijah, z neprizadetimi, ironičnimi in s posmehljivimi besedami, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe, ampak jo govorijo besede, z glasom skorajda neprizadetega pesnika, ki se igra vragolijaste igre pred bralčevimi očmi. S to poezijo se je človek, krona stvarstva, umaknil v skrivališče med stvari. Kot da bi spregovorile stvari, svet, ljudje in skriti pesnik iz otroškega skrivališča nedolžnosti. Otroška nedolžnost pa ima to lastnost, da je neposredna, da zmore imenovati tisto, kar je neimenljivo, in tudi tisto, kar je zamolčano in kar je prepovedano. Stvari in pesniški svet so zasačeni na zahrbten način, imenovani so z drugačnimi besedami, in tako zasijejo v novi in sveži luči, spregovorijo z drugačnim glasom in so na ta način prebujeni v novo življenje. Ukradeni so sami sebi, prineseni v tatinskih Šalamunovih rokah in postavljeni v nov pesniški dan.
Njegovi verzi so vklenjeni v trdno zgradbo forme, ki jo je pesnik sam iznašel in je zato neponovljiva.

Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 18 jezikov.

Izbor iz bibliografije

Šalamun, T.: Poker, Ljubljana: samozaložba, 1966.
Šalamun, T.: Namen pelerine, Ljubljana: samozaložba, 1968 [Edicija Oho].
Šalamun, T.: Romanje za Maruško, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1971.
Šalamun, T.: Amerika, Maribor: Obzorja, 1972.
Šalamun, T.: Bela Itaka, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972.
Šalamun, T.: Mrzle pravljice, Ljubljana: Nova revija, 2009.
Šalamun, T.: Letni čas. Ljubljana: LUD Literatura, 2010.
Šalamun, T.: Kdaj. Izbrane pesmi, Študentska založba, 2011.
Šalamun, T.: Pesme. Beograd: Narodna knjiga, 1975.
Šalamun, T.: Acquedotto: poesie scelte (con testo originale sloveno a fronte),  Novara: Interlinea Edizioni, 2001.
Šalamun, T.: The Selected Poems of Tomaž Šalamun, Ecco Press, 1988 [Modern European Poetry Series].
Šalamun, T.: Blue Tower, New York, 2011.
Šalamun, T.: Lesen: Lieben: Gedichte aus vier Jahrzehnten, Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2006.
Šalamun, T.: Poèmes choisis, Paris: Éditions Est-Ouest Internationales, 1995.
Šalamun, T.: Livre pour mon frère, Saint-Nazaire : M.E.E.T, 1998.
Šalamun, T.: Sellección de poemas, Madrid: Visor, 1999.
Šalamun, T.: Izbrane pesmi / Odbrani pesni / Selected poems, Struga: Struga Poetry Evenings = Struški večeri na poezijata, 2009.


Literatura


Hofman, B.: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.
Kos, J.:: Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije. Maribor: Obzorja, 1996.
Kos, J.: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.
Paternu, B.: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989.
Paternu, B.: Od ekspresionizma do postmoderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1999.
Pogačnik, J. s sod.: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.
Brejc, T.: 'Beseda je meso postala': predgovor k drugi izdaji Pokra. V: Šalamun, Tomaž. Poker. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1989.
Hribar, T.: Sodobna slovenska poezija. Maribor: Obzorja, 1984.
Kermauner, T.: Poezija slovenskega zahoda, 2. del. Maribor, 1991.
Paternu, B.: Od ekspresionizma do postmoderne, 1999.
Zorn, A.: 'Beseda je edini temelj sveta': spremna beseda. V: Šalamun, Tomaž. Glagoli sonca. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993.



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh