1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠORLI Tomo (Tomaž)
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ŠORLI, Tomo (Tomaž)


Rojen: 
5. marec 1881, Podbrdo
Umrl:  20. marec 1923, Podgrad


Kraj delovanja: 


Po končani osnovni šoli v Podbrdu in gimnaziji v Gorici je študijsko pot nadaljeval na graški in praški univerzi, kjer je študiral pravo. Poleg študija je bil dejaven v društvu Adrija, kot stenograf pa je delal pri dr. Henriku Tumi v Gorici. Svojo poklicno pot je začel v Ajdovščini kot notarski pripravnik, leta 1911 pa je na povabilo pisatelja Iva Šorlija odšel v Podgrad, kjer je dobil mesto notarja. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je bil poročnik v avstroogrski vojski. Leta 1914 so ga v bitki pri Krasnem v Galiciji ranili, ujeli ter odpeljali v notranjost Rusije. V ujetništvu se je izpopolnil v znanju ruščine, dopisoval je v ruske časopise, predvsem o jugoslovanskem vprašanju. Leto kasneje se je prostovoljno prijavil v srbsko vojsko in odšel v Niš. Tam je z vnemo deloval v Jugoslovanskem odboru in bil kasneje tudi njegov tajnik. V času bivanja v Srbiji je objavljal članke v Odjeku in Jugoslovanskem Glasniku. Leta 1915 je odšel v Pariz, prav tako se je tja preselil Jugoslovanski odbor, za katerega je Šorli urejal glasilo Bulletin Jugoslave. Ob koncu prve svetovne vojne ga je jugoslovanska vlada imenovala za strokovnjaka v etnografski sekciji delegacije na mirovni konferenci, ki je potekala v Saint-Germainu. V novi državi so Šorliju ponujali vrsto služb, a jih je odklonil in se vrnil v Podgrad, kjer se je počutil kot doma. Kasneje je bil v Podgradu tudi podžupan in predsednik hranilnice in posojilnice. Šorli je bil visoko narodno zaveden, zato so ga v času fašizma večino časa preganjali in zalezovali fašisti. V začetku leta 1923 so ga ponoči napadli, dva tedna za napadom pa je umrl. Uradna osmrtnica kot vzrok smrti navaja kap, mnogi pa trdijo, da je bil ena izmed prvih žrtev fašističnega nasilja.

Njegov zvesti prijatelj, pisatelj Ivo Šorli mu je v svoji knjigi Moj roman posvetil poglavje z naslovom Moj Tomo.




Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 573-574
T. Božič: Tomo Šorli - notar v Podgradu, Bistriški zapisi, št. 6 (2005), str. 88-92
A. Ternovec: Notar Tomo Šorli : 1881-1923, Notarski vestnik, leto 4, št. 4 (jun. 2003), str. 112
T. Božič: Tomo Šorli, Epicenter: glasilo Posoškega razvojnega centra, letnik IV, št. 1-2 (2003), str. 28-29


Glej tudi

link   Clanek o Tomu Šorliju, objavljen v Epicentru leta 2003. Avtorica Tatjana Božic.


Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 26.7.2012, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh