1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠTRUKELJ Alfonz
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ŠTRUKELJ, Alfonz


Rojen: 
2. julij 1894, Tolmin
Umrl:  15. april 1984, Tolmin


Kraj delovanja: 


V Tolminu je dokončal osnovno šolo in učiteljsko pripravnico, nato pa je študij nadaljeval v Gorici; doštudiral je na tamkajšnjem učiteljišču. Med leti 1914 in 1918 je bil kot avstrijski vojak vpoklican v vojsko. Po vojni je opravil učiteljsko maturo v Tolminu. Svojo poklicno pot učitelja je začel v Jagrščah, kjer je poleg poučevanja skrivaj vodil pevski zbor, režiral igre ter ustanovil prosvetno društvo. Ker je s pritihotapljenimi knjigami iz Jugoslavije oskrboval knjižnico, so ga fašistične oblasti odpustile. V sodelovanju z zavednim šebreljskim županom, ki mu je nudil hrano ter stanovanje, je kasneje uredil knjižnico v Šebreljah. Leta 1926 se je zaposlil pri Kmetijski zadrugi na Reki pri Cerknem, v okviru katere je skupaj z Dominikom Kacinom razdeljeval knjige in abecednike ter krepil odpor proti fašistični oblasti. Fašisti so zadrugo zaradi protifašistične dejavnosti kmalu onemogočili, zato se je Štukelj zaposlil pri Kmetijski zadrugi v Hudajužni. Tudi tam je skrivaj deloval v dobro slovenskega naroda: skrivaj je učil petje, sodeloval pa je tudi v protifašistični organizaciji TIGR kot vezni člen v Baški grapi. Skupaj s somišljeniki se je sestajal v gostilni Panjtar. Leta 1927 je Štrukelj skupaj s okoli tridesetimi somišljeniki razpel slovensko zastavo nad cesto v Hudajužni. Ker ga je fašistična policija opazovala, je leto kasneje zbežal v Jugoslavijo. Zaposlil se je pri upravi mestne policije v Mariboru, kjer je pomagal primorskim ubežnikom. Leta 1942 se je vrnil v Tolmin, kjer se je zaposlil v uradu za prehrano tolminske občine. Ker je sodeloval z Osvobodilno fronto, so ga Nemci leta 1944 za kratek čas zaprli, nato pa izpustili in izgnali iz Tolmina. Tri mesece je bival v okolici Vidma ter bil neprestano v povezavi z Osvobodilno fronto. Leto kasneje se je vrnil, se zaposlil v Volčah kot učitelj ter obnovil tamburaški zbor.

Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije mu je za zasluge pri spodbujanju kulturnega življenja podelila odličje Svoboda. Predsednik SFRJ mu je podelil medaljo za zasluge za narod, odlikoval ga je tudi z redom republike ter mu nadel bronasti venec. Ob 40-letnici Osvobodilne fronte, mu je predsedstvo SZDL podelilo spominsko značko OF slovenskega naroda.




Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 597-598


Glej tudi



Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 9.10.2012, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh