1.185 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŽAGAR Stane
Foto: Avtor neznan.
Galerija slik

ŽAGAR, Stane


Rojen: 
12. februar 1896, Žaga
Umrl:  27. marec 1942, Rovt pri Crngrobu


Kraj delovanja: 


Mati Avgusta Uršič je bila učiteljica, oče Ferdinand pa lesni trgovec. Osnovno šolo je obiskoval v Podgori pri Gorici, gimnazijo in učiteljišče v Gorici. V času šolanja je sodeloval v društvu Preporod, maturiral je leta 1915. V prvi svetovni vojni se je boril na tirolski fronti. Po vojni je najprej ostal na Koroškem ter poučeval v Žrelcu (Ebenthal) pri Celovcu in v Leskovcu pri Krškem, nakar se je premestil v Gorje pri Bledu, nazadnje pa na Srednjo Dobravo pri Kropi. Tu je bil učitelj od leta 1920 do 1940, od leta 1924 tudi ravnatelj. Uporabljal je delovne pedagoške metode, ki so jih propagirali predvsem levičararsko usmerjeni učitelji. Učno snov je vedno povezoval s konkretnimi življenjskimi situacijami. Sodeloval je na mednarodnih pedagoških kongresih v Berlinu in Leipzigu. Leta 1928 je organiziral večerno šolo za odrasle. Bil je tajnik učiteljskega društva v Radovljici in član večih kulturnih društev, ki so poleg izobraževanja odraslih vzpodbujala tudi k ustanavljanju kmetijskih zadrug in k splošnemu kulturno-gspodarskemu razvoju regije. 
Leta 1931 je bil srejet v KPJ, leta 1937 pa je postal član CK KPS. Ustanovil je več partijskih celic po Gorenjski. Ko je bil zaradi svojega političnega udejstvovanja odpuščen iz službe, se je skupaj z družino preselil v Ljubečno pri Celju in se v Škofji vasi zaposlil kot občiski pomožni tajnik. Sredi leta 1941 se je spet selil, tokrat v Ljubljano, kjer je postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in sekretar PK KPS za Gorenjsko. Kot eden glavnih vodij partizanskih čet se je udeležil večine bojev na Gorenjskem, vodil je Cankarjev bataljon v bitkah v Poljanski dolini in v tridnevni bitki pri Dražgošah. Padel je v boju z nemško vojsko. Leta 1945 je bil prekopan na partizansko grobišče na Srednji Dobravi pri Kropi.
Leta 1951 je bil proglašen za narodnega heroja, na obletnico njegove smrti so od leta 1957 (po nekaterih navedbah od leta 1966) do 1990 (v nekaterih virih do leta 1994) podeljevali pedagoškim delavcem Žagarjevo nagrado (danes nagrada Republike Slovenije na področju šolstva). V Kokrici pri Kranju so mu leta 1967 postavili doprsni kip, delo kiparja Staneta Keržiča, na Žagi pa odkrili spominsko ploščo. Po njem se imenujeta osnovni šoli v Kranju in Lipnici pri Kropi. Po njem se je imenoval tudi učiteljski evski zbor v Kranju.

 

Literatura
Narodni heroj Stane Žagar, Železar, 1961, str. 65-67
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 18, Gorica 1992, str. 380-381 
S. Fatur: In vendar je bil Stane Žagar velik človek in velik učitelj, Delo (1995), št. 6, str. 4
V. Čopič: Stane Žagar - ljudski učitelj: življenjepis, Zbornik za historiju školstva i prosvjete (1965), letn. 2, str. 5-36 


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   OŠ Staneta Žagarja Kranj
link   RTV SLO: Dražgoška bitka


Prispeval/-a: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 3.8.2012, Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh