1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŽBOGAR Darinka
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ŽBOGAR, Darinka


Rojena: 
16. januar 1925, Hrušica pri Jesenicah
Umrla:  14. julij 2014, Ilirska Bistrica


Kraj delovanja: 


Dolgoletna direktorica knjižnice v Ilirski Bistrici in vsestranska kulturnica je svojo mladost preživela na Hrušici pri Jesenicah. Starša, oče France Urh, železničarski uslužbenec, doma iz Smrij in mati Marija iz Janeževega Brda, sta sprva živela v Trstu. Leta 1919 sta zaradi fašizma zapustila Italijo in pribežala v takratno Kraljevino SHS. Osnovno in meščansko šolo je Darinka obiskovala na Jesenicah. Njeno šolanje, kot tudi vse njene športne aktivnosti (v smučanju je dosegala lepe uspehe) je prekinila druga svetovna vojna. Darinka se je zaposlila, sprva kot pomožna računovodkinja, nato v Beljaku kot pisarniška pomočnica, nazadnje je bila zaposlena na železnici na Jesenicah. Leta 1947 so se starši ponovno preselili v Ilirsko Bistrico. Darinka se je med tem časom poročila in se z možem, ki je bil zaposlen na železnici, po mnogih selitvah ustalila v Ilirski Bistrici.

Svoje knjižničarsko poslanstvo je začela že leta 1955, ko je na Pivki štiri leta urejala knjižnico v Kulturnem društvu Svoboda. Leta 1959 je takratni Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici ustanovil Ljudsko knjižnico. V knjižnici so honorano zaposlili gospo Darinko, ki pa je že naslednje leto prevzela vodenje knjižnice. V začetnih letnih njenega vodenja se je knjižnica nenehno selila. S svojo vztrajnostjo je dosegla, da se je knjižnica leta 1982 preselila v prostore, kjer se še sedaj nahaja. Pod njenim vodstvom je knjižnica leta 1964 postala Matična knjižnica in se leta 1985 na njeno pobudo poimenovala po domači pesnici Maksi Samsa. Veliko truda je vložila v posodobitev delovanja knjižnice (ureditev gradiva po UDK sistemu). Poleg tega je v knjižnici prirejala slikarske razstave in literarne večere. Bila je ljubiteljica likovne umetnosti (lastnica bogate zbirke grafik, predvsem Božidarja Jakca in številnih ekslibrisov domačih in tujih avtorjev). Izdala je bibliografijo premskega pesnika in prevajalca Bogomila Faturja, ter zbrala in uredila pesmi Makse Samsa. Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, med njimi Čopovo diplomo (1975) za zasluge pri razvoju bibliotekarstva in za strokovni dvig knjižničarstva na Slovenskem ter Kettejevo nagrado za kulturno delovanje na Bistriškem. Sodelovala je tudi pri urejanju Kettejeve spominske sobe na Premu. Po upokojitvi leta 1986 je Darinka ostala aktivna na mnogih področjih: bila je članica Društva upokojencev, prepevala je v njihovem mešanem pevskem zboru, bila je članica skupine za pomoč starejšim ljudem,  članica Kulturne klepetalnice pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, članica Literarnega društva, častna članica likovnega društva Franceta Pavlovca  in še kaj bi se našlo. Predvsem pa se je rada srečevala z ljudmi in se udeleževala različnih kulturnih in drugih prireditev.





Literatura
1. Kocjančič, A. Portret Darinke Žbogar. Snežnik, 2004, letn. 13, št. 169, str. 12.
2. Šajn, T. Darinka Žbogar (1925-2014). Primorske novice, 2014, leto 68, št. 177, str. 8.





Glej tudi



Prispeval/-a: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Zadnja sprememba: 1.8.2016, Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh