1.097 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŽVAB Lovro
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ŽVAB, Lovro


Rojen: 
9. avgust 1852, Dutovlje
Umrl:  31. avgust 1888, Dutovlje


Kraj delovanja: 


Bil je četrti otrok Mihaela in Marjane. Leta 1865 so ga zaradi uspehov poslali v gimnazijo v Gorico. Žvab se je čez nekaj let prepisal na goriško realko, od tam pa je leta 1872 prestopil na realko v Trst, vendar je ni končal. V Trstu se je zaposlil kot pripravnik na tamkajšnjem davčnem uradu. Leta 1875 se je vključil med prostovoljce, ki so odšli v Srbijo z namenom, da se – po protiturški vstaji kmečkega prebivalstva v Bosni in Hercegovini – borijo proti Turkom. Iz Srbije se ni vrnil na Primorsko, ampak se je leta 1876 nastanil v Ljubljani. Leta 1881 je hudo zbolel za pljučnico. Zdravnik mu je svetoval zdravljenje na Primorskem, zato se je odločil za domačo oskrbo v rodnih Dutovljah. Po napornem okrevanju se je jeseni 1882 preselil v Trst, kjer je deloval do smrti leta 1888.
V svojem ljubljanskem obdobju je na priporočilo starega znanca Frana Levca postal učitelj na trgovski šoli Ferdinanda Mahra, kjer je poučeval zemljepis, nemški, slovenski in srbsko-hrvaški jezik. Kasneje je sprejel mesto pisarja v ljubljanski licejski knjižnici. Žvab se je v tem času na Kranjskem zelo dobro vključil v tedanje kulturno okolje. Postal je član tamkajšnje čitalnice in se idejno prepoznal v gibanju liberalnih mladoslovencev, katerega siva eminenca je bil Fran Levstik. Literarna zgodovina ugotavlja velik vpliv Levstika na Žvaba in ga opredeljuje kot njegovega učenca.
V skladu z Levstikovo idejo »iz ljudstva za ljudstvo« po kateri naj bi slovenska književnost črpala iz bogatega ljudskega izročila, se je Žvab lotil zbiranja t. i. ljudskega blaga po domačih krajih. Ljudsko poezijo je po njegovi smrti uredil in izdal etnolog Karel Štrekelj, pripovedno izročilo pa še vedno čaka na obdelavo in objavo.
Žvab je v svojem tržaškem obdobju vodil časopis Edinost, ki je bil zelo povezan z rastočo vlogo Slovencev v Trstu in okolici. Bil je tudi vodja Slavjanske čitalnice. Ta je opravljala nalogo kulturnega društva slovenskega meščanskega razreda. Leta 1886 je vstopil v odbor tržaške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je ustanavljala slovenske vrtce in šole. Lovro Žvab je postal v tržaškem obdobju eden najbolj dejavnih Slovencev v javnem življenju. Žal je to trajalo le kratek čas, saj je umrl v najlepši dobi, ko prav gotovo še zdaleč ni razvil svojih sposobnosti in uresničil vseh načrtov.





Literatura
Vogrič, I. Lovro Žvab, Levstikov prijatelj. Sežana: Kulturno društvo Vilenica, 2012.
Vogrič, I. Lovro Žvab, Levstikov prijatelj. Kraški obzornik (on line), junij 2013, let. 10, št. 3, str. 30. (Citirano 18. 7. 2013)



Glej tudi

link   dLib, avtorski članki in članki o Lovru Žvabu.


Prispeval/-a: Magdalena Svetina Terčon, Kosovelova knjižnica Sežana
Zadnja sprememba: 20.8.2013, Magdalena Svetina Terčon, Kosovelova knjižnica Sežana

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh