1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ALBERTINI Gasparo
Foto: Glavni oltar, cerkev Marije Zdravja, Piran (foto: Igor Weigl). V: Bilten SUZD, 16 (februar), 2012
Galerija slik

ALBERTINI, Gasparo


Rojen: 
27. oktober 1717, Piran / Pirano
Umrl:  14. marec 1811, Piran / Pirano


Kraj delovanja: 


Kamnoseški mojster Gasparo Albertini (tudi Albertini da Pirano) je poznan predvsem kot izdelovalec kamnitih oltarjev. V Piranu, je imel kamnoseško delavnico, deloval pa je na območju Istre, Kvarnerja in današnje dežele Furlanije-Julijske krajine v severni Italiji. Nekatera njegova dela so ohranjena in dokumentirana, za nekatera pa vemo na osnovi do sedaj najdenih pisnih dokumentov, predvsem iz knjig prihodkov in odhodkov raznih bratovščin, ki so bile v obdobju Beneške republike (697-1797) pomembni naročniki sakralnih objektov. Bratovščine so začele nastajati v 14. stoletju.

Dela Albertinija (ohranjena ali znana na podlagi arhivskega gradiva) na območju Istre, ki je danes na ozemlju Slovenije, so v Piranu, Luciji, Seči, Sečovljah, Strunjanu, Izoli in Kopru.

V župnijski cerkvi sv. Jurija v Piranu je leta 1778 predelal glavni oltar. Po naročilu Bratovščine sv. Klementa je za cerkev Marije Zdravja (prej sv. Klementa) izdelal glavni oltar (1779) in dva stranska oltarja (1789, 1794). Po naročilu Bratovščine sv. Štefana je v šestdesetih letih 18. stoletja delal tudi v piranski cerkvi sv. Štefana in leta 1774 za Bratovščino Marije Snežne v Piranu.

Leta 1789 je dokončal oltar za cerkev sv. Lucije v Luciji. Naročila ga je Bratovščina sv. Lucije po vizitaciji koprskega škofa, ki je ocenil stanje dotedanjega oltarja za neprimerno.

Za Bratovščino Device Marije v Seči je leta 1766 začel delati oltar. Oltar ni ohranjen, več podatkov o njem še ni znanih.

V letih 1760-1761 je za župnijsko cerkev sv. Martina in Ulrika v Sečovljah izklesal portal iz belega kamna, v letih 1792-1759 pa še glavni oltar. V sedemdesetih letih 18. stoletja je po naročilu Bratovščine sv. Petra v Sečovljah za neznano lokacijo izklesal izgubljeni oltar, ki ga je domnevno dokončal v letih 1778–1779.

Po naročilu Bratovščine Device Marije v Strunjanu je Albertini klesal za Župnijsko cerkev Marijinega prikazanja v Strunjanu. V letih 1772–1773 je delal na enem izmed treh oltarjev, leta 1780 je dokončal nov oltar. Po arhivskih zapisih bratovščine je za strunjansko cerkev delal tudi leta 1797.

V Izoli je v nekdanji kapeli Bratovščine sv. Rešnjega telesa v župnijski cerkvi sv. Mavra izdelal stranski oltar leta 1788.

Izdelal je glavni oltar za stolno cerkev v Kopru (Cerkev Marijinega vnebovzetja, tudi Stolnica sv. Nazarija)

V drugih krajih Istre in Kvarnerja je v Velem Lošinju, v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika, okoli leta 1783, izdelal glavni oltar sv. Blaža z reliefom Večerja v Emausu (Župna crkva Sv. Antona Opata Pustinjaka), oltar sv. Roka v cerkvi Marije Snežne na Cresu (Crkva Marije Snježne), oltarja sv. Lucije (sedaj sv. Petra) in Rožnovenske Marije v župnijski cerkvi sv. Pelagija v Novigradu (Župna crkva Sv. Pelagija i Sv. Maksima), oltar sv. Valentina v župnijski cerkvi v mestu Pagu (Župna crkva Uznesenja Blažene Djevice Marije), oltarja v Dinjiški (Župna crkva sv. Mavra) in Kolanu (Župna crkva sv. Luke) na otoku Pagu, oltar s kipoma sv. Agate in sv. Lucije v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v naselju Lindar pri Pazinu (Župna crkva sv. Mohora i Fortunata).
Pripisujejo mu tudi izdelavo štirih stranskih oltarjev v župnijski cerkvi, tedaj katedrali v naselju Pićan, dveh oltarjev v župnijski cerkvi v Bujah in glavnega oltarja župnijske cerkve v Malem Lošinju.

Po naročilu Bratovščine sv. Antona Puščavnika je za baziliko sv. Evfemije v Gradežu (Basilica di Sant'Eufemia (Grado) izklesal dva angela iz istrskega kamna.

Delo Gaspara Albertinija še ni bilo v celoti obdelano. Do sedaj znani podatki so v različnih prispevkih umetnostnih zgodovinarjev in drugih raziskovalcev. Čeprav je predstavljen predvsem kot kamnoseški oltarski mojster je za oltarje izdeloval tudi lesene predmete, reliefe, manjše kipe itd. Njegova dela odlikuje tako kakovost izdelave kot kakovost uporabljenih materialov (istrski kamen, razne vrste marmorja) ter značilna večbarvnost. Po stilu sodijo njegova dela v pozni barok s primesmi zgodnjega klasicizma.





Literatura

Kamin Kajfež, V. in  I. Weigl. Prispevki k delu piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija ter kamnoseka in kiparja Giovannija Battiste Bettinija iz Portogruara. V: Bilten SUZD, 16 (februar), 2012 (http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-16-2012/120-raziskave/367-vesna-kamin-kajfez-igor-weigl-prispevki-k-delu-piranskega-kamnoseka-gaspara-albertinija-ter-kamnoseka-in-kiparja-giovannija-battiste-bettinija-iz-portogruara)

Jurinić, P. Slovenske boje u hrvatskoj likovnoj umjetnosti = Slovenske barve v hrvaški likovni umetnosti. Zagreb : Slovenski dom : Vijeće slovenske nacionalne manjine Grada Zagreba, 2012 (http://slovenci.hr/uploads/zaloznistvo/knjiga_slovenske-boje.pdf)

Tulić, D. Skulptura, altaristika i liturgijska srebrnina u pićanskoj katedrali: prilozi za Antonija Micchelazzija i Gasparea Albertinija. Sažetak (http://biblio.irb.hr/prikazi-rad?&rad=471221)

Albertini da Pirano, Gaspare (http://istrapedia.hr/hrv/2317/albertini-da-pirano-gaspare/istra-a-z/)

Kovač, M. M. Piran, Sv. Jurij. Ljubljana : ZVKD Slovenije, 2005. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 208), str. 28

Alisi, A. Istria. Città minori. Trieste : "Italo Svevo", 1997. (Studi e ricerche d'arte veneta in Istria e Dalmazia ; 1)

Istria. Città maggiori. Trieste : Università degli Studi ; Mariano del Friuli (GO) : Edizioni della Laguna, 1999 [i. e.] 2001. (Studi e ricerche d'arte veneta in Istria e Dalmazia ; 2)



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh