1.172 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
AMBROŽ Oton
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

AMBROŽ, Oton


Rojen: 
3. september 1905, Kromberk (grad Kromberk)
Umrl:  23. april 1994, Trst (Italija)


Kraj delovanja: 


Rodil se je očetu Gabrijelu, ki je bil poljedelski strokovnjak, in materi Jelki Petz. Osnovno šolo je obiskoval v Kromberku. Leta 1915 je družina odšla na materin dom v Osijek (Slavonija). Maturiral je leta 1924 v Zagrebu. Pravo je študiral ob delu: najprej v Ljubljani, nato v Zagrebu, kjer je leta 1935 doktoriral. Nato je do leta 1938 študiral italijanščino, angleščino in ruščino na Filozofski fakulteti, sicer pa je obvladal tudi nemščino in francoščino.

Že kmalu po maturi je postal poročevalec za slovenske liberalne dnevnike in bil tudi slovenski poročevalec za zagrebške Novosti in beograjsko Vreme. V Ljubljani je bil urednik mesečnika Manjinski Presbiro Jugoslovanske Matice. Za ljubljansko Jutro je bil poročevalec iz Zagreba (1935), kjer je sodeloval tudi pri reviji Nova Evropa, Pariza (1939) in Rima (1940). V vojnem času je bil v Zagrebu, kjer je zaradi znanja številnih jezikov delal v podjetjih, ki so se ukvarjala z zunanjo trgovino. Po vojni se je vrnil v Ljubljano in delal v podjetju Slovenija les. 1950. leta se je preselil v Trst in poleg redne službe pisal tudi za slovenske radijske postaje, poročal za avstrijska dnevnika na Dunaju in v Gradcu. Imenovan je bil za političnega raziskovalca Ruskega in Vzhodnoevropskega Inštituta Indiana University v Združenih državah Amerike. Leta 1959 se je z družino (ženo Claro Geronim iz Gorice in sinom Aleksandrom) preselil v New York in tam ostal več kot 25 let (leta 1986 se je vrnil v Trst). Do svoje upokojitve leta 1973 je bil novinar pri Free Europe Committee, bil je tudi pomožni urednik mesečnika East Europe (to delo je opravljal še dolgo po upokojitvi). Ukvarjal se je s primerjalnim študijem komunističnih režimov (zlasti s sporom med bivšo Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko in na splošno s problemi v azijsko-pacifiškem prostoru). Ob delu je študiral na Ruskem inštitutu, Inštitutu Harriman, Inštitutu za Vzhodno Azijo in Inštitutu za mednarodne spremembe. Sodeloval je pri publikacijah, ki so obravnavale povojne probleme Srednje in Vzhodne Evrope. Bil je tudi član različnih odborov ACEN-a (Asembly of Captive European Nations), član raznih mednarodnih znanstvenih ustanov, društev in organizacij.

Izdal je dve zelo pomembni in svetovno odmevni knjigi: 1972. leta je v New Yorku v dveh zvezkih izšla izšla knjiga Realignment of World Power. The Russo-Chinese Shism under the Impact of Mao Tse-tung`s, Last Revolution (Preusmeritev svetovnh sil. Rusko-kitajski razkol pod vplivom zadnje Mao Tse-tungove revolucije); leta 1987 pa je v Londonu izšla knjiga Peking`s Strategic Deterrence to Soviet Imperialism. A New Perspective on Global Strategic War and Peace (Pekinško strateško svarilo sovjetskemu imperializmu. Novi vidiki globalne strategije vojne in miru).

Bil je velik ljubitelj narave in planinec – veliko je hodil po slovenskih in italijanskih Alpah, v New Yorku je bil voditelj New York Hiking Cluba, tudi objavljal je v mesečniku Trail Walker.

Dela:
Peking`s Strategic Deterrence to Soviet Imperialism. A New Perspective on Global Strategic War and Peace (Pekinško strateško svarilo sovjetskemu imperializmu. Novi vidiki globalne strategije vojne in miru), 1987
Realignment of World Power. The Russo-Chinese Shism under the Impact of Mao Tse-tung`s, Last Revolution (Preusmeritev svetovnih sil. Rusko-kitajski razkol pod vplivom zadnje Mao Tse-tungove revolucije), 1972



Literatura
Osebnosti: veliki slovenski bigrafski leksikon: knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 11.
Jevnikar, M. V zadnjem letu so odšli. Koledar Goriške Mohorjeve, 1995, str. 144.
Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1992, str. 433–435.


Glej tudi



Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 17.5.2013, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh