1.182 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ATTEMS Karel Mihael
Foto: Knezonadškof Karel grof Attems, v: Zgodvina goriške nadškofije, Gorica 1951.
Galerija slik

ATTEMS, Karel Mihael


Rojen: 
1. julij 1711, Gorica
Umrl:  18. februar 1774, Gorica


Kraj delovanja: 


Rodil se je kot peti otrok očetu Ivanu Francu grofu Attemsu ter materi Elizabeti grofici Coronini-Cronberg. Skladno s tradicijo goriških plemiških družin ga je oče 1725 poslal na študij v jezuitski kolegij v Gradcu, da bi se izpopolnil v nemškem jeziku. Študij je skupaj z bratom Ludvikom 1728 nadaljeval v Collegio dei Nobili v Modeni, kjer se je seznanil z versko in kulturno prenovo, ki jo je sprožil vsestranski učenjak Ludvik Anton Muratori v Modeni. Tudi pod njegovim vplivom, zlasti ob branju Muratorijeve knjige Della Regolata devozione dei cristiani, se je Attems odločil za duhovniški poklic. Teologijo je od 1732 študiral na Sapienzi v Rimu in 1735 promoviral za doktorja cerkvenega prava. V času študija je stanoval v Collegio Clementino in bil večkrat gost vojvode Rudolfa I. iz Modene v njegovi palači Estense v Tivoliju pri Rimu. Užival je tudi zaščito vojvode Palma Bagli d'Almanara in kardinalov Leonarda di Porcia (Attemsovega daljnega sorodnika), Alvara Cienfuegosa, Antonia Ksaverija Gentilija, Kozma Imperialija ter mons. Giusta Fontaninija. Januarja 1737 je bil v Rimu posvečen za duhovnika. Leta 1737 je postal prošt v Bettenbrunnu in leta 1745 kanonik v Bazlu v Švici, od koder je bil leta 1750 premeščen v Gorico kot apostolski vikar.

Predvsem je s kanoničnimi vizitacijami po vsej prostrani nadškofiji dvignil versko in nravno življenje vernikov in duhovščine. V skrbi za duhovniški naraščaj je odprl v Gorici bogoslovno semenišče in sezidal cerkev sv. Karla Boromejskega. Da bi iztrgal iz rok oderuhov ubogo ljudstvo, je ustanovil v Gorici zastavljalnico (Monte di Pietà). Njegova darežljivost je zaslovela zlasti v »letu lakote« 1764. Posvetil je največjo goriško cerkev sv. Ignacija na Travniku. Svoje apostolske napore pa je hotel kronati s škofijsko in provincialno sinodo, katero je hotel sklicati že leta 1757, kar pa mu je uspelo komaj leta 1768. Sinodalno zborovanje, katerega so se udeležili podložni škofje, opatje, arhidiakoni, dekani, župniki, skupno okrog 300 oseb, se je začelo v goriški stolnici dne 15.10.1768 in je trajalo štiri dni. Izglasovali so 45 sinodalnih konstitucij, ki pa niso postale obvezne, ker jih škof Attems ni objavil; ni namreč hotel sprejeti popravil, ki jih je zahteval dunajski dvor. Vladno vmešavanje v cerkvene zadeve je tako preprečilo, da ni nikoli vstopil v veljavo ta Attemsov zakonik, plod bogatih pastirskih izkušenj in izbrane pravne modrosti. Letopis goriške nadškofije (Status localis ed personalis) je v letih 1847-1867 objavil konstitucije prve goriške sinode.

Cesarica Marija Terezija je zelo cenila nadškofa Attemsa. Imenovala ga je za dvornega svetnika. S cesarskim odlokom z dne 7.5.1766 ga je odlikovala z naslovom »kneza sv. rimskega cesarstva« ter določila, naj ta naslov nosijo tudi vsi njegovi nasledniki. Od tega časa se goroški vladika naziva tudi »knezonadškof«.

Knezonadškof Attems je umrl v Gorici leta 1774 ter je bil pokopan v cerkvi sv. karla, od koder so leta 1778 prenesli njegove ostanke v goriško stolnico in jih pokopali pod oltar sv. Ane.




Literatura


Zgodovina goriške nadškofije 1751-1951, Gorica 1951, str. 37-38.

Rudolf Klinec: Zgodovina goriške nadškofije, Zgodovina Goriške nadškofije : 1751–1951, Gorica, 1951, str. 29–54.

Carlo M. d'Attems primo arcivescovo di Gorizia 1752–1774, I, Studi introduttivi, Gorizia, 1988.

Vesna Cunja Rossi: Aspetti di cultura e di vita religiosa nelle lettere di Carlo Michele d'Attems, arcivescovo di Gorizia a Franz Xaver Taufferer, Abate di Stična (1764–1773), Pavia 1994 (doktorska disertacija).

Attems, Karel Mihael, grof, nadškof, metropolit (1711–1774), v: Slovenski biografski leksikon (URL naslov): www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917659/


 



Glej tudi

link   Bibliografija Karla Mihaela Attemsa


Prispeval/-a: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 13.3.2019, Peter Štoka, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh