1.196 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BARLE Janko
Foto: Arhiv Wikipedija
Galerija slik

BARLE, Janko


Rojen: 
12. marec 1869, Budanje
Umrl:  18. februar 1941, Zagreb


Kraj delovanja: 


Oče Ivan je bil učitelj in z ženo Ivano sta imela devet otrok. Ko je imel Janko tri leta, se je družina preselila iz Budanj v Belo Krajino, v Podzemelj. Nižjo gimnazijo je končal leta 1884 v Novem mestu, šolanje je nadaljeval v Karlovcu in leta 1892 zaključil bogoslovje v Zagrebu. Že naslednje leto je začel delati v nadškofijski pisarni v Zagrebu in bil od 1913 tajnik zagrebške nadškofije, od 1916 kanonik stolnice v Zagrebu, ravnatelj nadškofijske tiskarne in predsednik Cecilijanskega društva za hrvaške škofije. Bil je tudi član JAZU in član Društva hrvaških književnikov. Velja za reformatorja hrvaškega cerkvenega petja.
V svojih začetnih, zgodnjih delih je bil povezan s slovensko kulturno sfero. Prva leta je v slovenske liste redno poročal o hrvaških in srbskih knjižnih novostih in v letih 1897–1899 objavil par krajših črtic. Bil je tudi dopisnik Slovana, Zvona in Slovenca (črtice in prevodi iz češčine). V Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko je 1893 do 1905 napisal vrsto zgodovinskih, v Dom in svetu (1892, 1899) in Ljudski mladini Slovenije (1889 - 1893) pa narodopisnih prispevkov. Še kot osnovnošolec v Podzemlju v Beli Krajini je Štreklju pošiljal ljudske pesmi (ŠZ IV. a, 7) in povedko ter tri uganke (ŠZ 7/27; 9/146. 156,8). Objavljal je v Dolenjskih novicah, Vrtcu, Domu in svetu. Od 1895naprej pa je pretežno pisal v hrvaške liste, posebno članke iz hrvaške cerkvene zgodovine. Leta 1921 je postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Raziskoval je starejšo hrvaško in slovensko glasbo in na to temo napisal številne razprave; med drugim o zborniku latinskih in hrvaških cerkvenih pesmi v treh izdajah (Cithara octochorda), razpravi o Pavlinski pesmarici in o Antonu Foersterju. Zelo so ga zanimala tudi slovenska rastlinska imena, pri tem pa navedel tudi vire oziroma kraje, od koder so bila. Objavil jih je v Prinosi slovenskim nazivima bilja.
Čeprav je živel in delal v Zagrebu, se je redno vračal v Slovenijo.


Bibliografija
• Slike i uspomene sa sela (kratka proza) (COBISS)
• Ipavci : prilog k zgodovini slovenske pesmi (COBISS)
• Pavlinska pjesmarica iz godine 1644 (COBISS)
• Ranarnici i ljekarnici iz franjevačkog reda (COBISS)
• Prinosi slovenskim nazivima bilja (COBISS)



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. 1. Snopič. Gorica, 1974, str. 37-38. Geslo: Barle, Janko
Arhiv ISN ZRC SAZU: ŠZ 7/27. (Monika Kropej: Karel Štrekelj - Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti. Ljubljana: Založba ZRC 2001.)



Glej tudi

link   Wikipedija
link   etnofolk


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 25.9.2013, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh