1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BAVDAŽ (BAUDAŠ) Ivan (Joanes, Franc)
Foto: Osebni arhiv Silve Milosavljevič
Galerija slik

BAVDAŽ (BAUDAŠ), Ivan (Joanes, Franc)


Rojen: 
15. avgust 1906, Dornberk
Umrl:  16. december 1992, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in zadružni tečaj v Ljubljani (1924-1925). Po vrnitvi v Italijo in odsluženju vojaščine je končal višjo kmetijsko šolo v Coneglianu (1928) ter opravil strokovni izpit v Padovi z diplomo za potujočega učitelja (maestro provinciale).
Pospeševal je sadjarstvo in vinogradništvo ter prirejal tečaje v Velikih Žabljah, Štanjelu, Vipolžah, na Dobrovem in v Vrhpolju pri Vipavi, kjer je bil spomladi 1930. leta zadnji kmetijski tečaj v slovenskem jeziku. Urejal je zasebne nasade v Oslavju, na Dobrovem in v Vipolžah, služboval je v vrtnariji Erwin de Pasca v Portorožu, kjer je uredil nasad breskev. Leta 1933 se je ponovno preselil v Jugoslavijo. Služboval je kot pomočnik okrajnega referenta v Krškem ter vodil drevesnici in trtnici v Leskovcu in Kostanjevici.
Leta 1935 je odšel v Smederevo. Tu se je srečal z Justom Ušajem in po njegovem zgledu uredil večhektarske plantaže breskev, hrušk in jabolk. Služboval je na posestvu bratov Nešičev, v Vračanski zadrugi in na posestvu Jugovo.
Na povabilo republiške strokovne službe se je 1947. leta vrnil v Slovenijo. Vodil je razna gospodarska podjetja v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1951 pa je prevzel vodstvo obnove sadjarstva pri okrajni zadružni zvezi v Mariboru, urejal je nasade v Pekrah, Limbušu na Pohorskem dvoru, v Selnici ob Dravi, Kamnici, Košakih, Šentilju in Selnicah pri Lenartu. Prizadeval se je za uvajanje novih sort in sodobne intenzivne vzgojne oblike na zasebnem in družbenem sektorju.

Objavljal je strokovne in poljudne članke v reviji Sadjar in vrtnar.

Pokopan je v Ljubljani.





Literatura
Adamič, F. Delež primorskih slovencev v jugoslovanskem sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Primorska srečanja, 1969, let. 4, št. 20, str. 25-26.
Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1975, str. 47.
Adamič, F. Gvido Vesel in goriški sadjarji. V: V spomin Gvida Vesela in goriških sadjarjev, 1987, str. 8-9.
Ustni vir: Silva Milosavljevič, 2013, hči.
Ustni vir: Stanka Mozetič, 2013, iz Dornberka.



Glej tudi



Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 13.1.2015, Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh