1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BENVENUTI Raimondo
Foto: Benvenutijevo opremljanje knjig
Galerija slik

BENVENUTI, Raimondo


Rojen: 
pred letom 1806, Piran
Umrl:  1863, Koper


Kraj delovanja: 


Pater frančiškan, bolj znan z imenom »Freschi«, dosmrtni knjižničar in gvardijan koprskega samostana sv. Ane v letih 1830–1831, je neprestano ohranjal in dopolnjeval samostansko knjižnico v štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja. Na pobudo Jacopa Bernardija je po letu 1847 začel opremljati knjige z nalepkami zeleno-modre barve, na katere je napisal ime avtorja in naslov dela ter jih lepil na zgornji rob hrbta knjižnih ovojnic. To je pomagalo pri lažjemu iskanju knjig v številčno bogati knjižnici, iskalec je prihranil dragoceni čas, obenem pa je knjižnični zbirki povrnil urejenost, samostanu in redovnikom pa ugled. Njemu lahko pripišemo razvrstitev knjižničnega fonda v dva večja sklopa, pri čemer je splošno literaturo ločil od poučnih knjig, z izdelavo nalepk v obliki oblačkov: priročne knjige je prelepil z rumenimi nalepkami, poučne pa z modrimi. Takšna ločitev je prav tako zasledovala povsem praktične cilje. Zaslužen je tudi, da se je samostan sv. Ane obogatil s kodeksi, tako grškimi kot latinskimi, iz ukinjenega samostana sv. Bernardina v Piranu (še vedno je v rabi ta toponim). Postavil in uredil je pomembno domovinsko zbirko (danes bi rekli domoznansko), kot jo je sam poimenoval, za katero so skrbeli samostanski predstojniki, nadgrajevali pa so jo kasnejši knjižničarji, med katerimi je zagotovo najbolj zaslužen pater Hijacint Repič.

Delovanje p. Raimonda je izpričano v dveh knjižnih delih. V prvem opisu iz leta 1847 ga Jacopo Bernardi omenja v povezavi s frančiškansko knjižnico, ki je, poleg stolnice z umetninami vred, edina vredna ogleda v Kopru. Dve desetletji za tem, natančneje leta 1863, pa ga spet omenja pater Donato Fabianich v zgodovini manjših bratov v Dalmaciji in v Bosni.


 

Literatura
 
Bernardi, J. Lettera IV. a: Intorno a' dipinti e d'altri classici artisti ed alla Biblioteca del Convento di Sant'Anna a Capodistria (1847). V: Lettere sull'Istria. Capodistria: Tondelli, 1866, str. 27-33.

Fabianich, D. Storia dei frati minori dai primordi della loro istituzione in Dalmazia e Bossina fino ai giorni nostri. Zara: Fratelli Battara,1863, str. 82–87. Opis knjižnice na str. 86.

Pusterla, G. I rettori di Egida »Giustinopoli, Capo d'istria«. Capodistria: Cobol & Priora, 1891, str. 28.

Štoka, P. Krvna slika knjižnice pri sv. Ani v Kopru – podoba frančiškanske redovne družine. V: Arhitekt prinaša iz zakladnice dediščine staro in novo: nekaj utrinkov o delu in življenju arhitekta Matija Suhadolca. Koper: Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper, 2018, str. 117–157. Bibliotheca Monaldina, (5).


Glej tudi



Prispeval/-a: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 18.4.2019, Peter Štoka, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh