1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BILC Janez
Foto: Upodobitev na znamki (arhiv Knjižnice Makse Samsa, Ilirska Bistrica)
Galerija slik

BILC, Janez


Rojen: 
7. januar 1839, Ilirska Bistrica
Umrl:  13. julij 1906, Ilirska Bistrica


Kraj delovanja: 


Oče Jožef je bil ugleden in izobražen kmet, mati Sankta Koprivec iz Trsta pa gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem, nižjo gimnazijo v Ljubljani (1851–1855). V višjo gimnazijo je hodil na Reki (1855–1859), kjer je poučeval tudi Janez Trdina. Bogoslovje je končal v Ljubljani (1859–1863). Tik pred posvečenjem je težko zbolel in postal novomašnik šele 1. 8. 1864.

Mater, brata in sestro je izgubil med epidemijo kolere 1855. Zaradi šibkega zdravja je nekaj časa služboval v domači župniji kot »zgodnik«. Začasno se je upokojil (1867) in dve leti preživel pri knezih Windischgrätzu na Planini, nekaj časa pa pri Wagensbergih. Nato je postal kurat v Lozicah v Vipavski dolini (1869–1872). Spet so se pojavili znaki stare bolezni, zato se je ponovno začasno upokojil, dokončno pa se je upokojil kot kaplan v Lozicah 1878. Do smrti je živel pri domačih na Trnovem, ki je bilo takrat še ločeno od Ilirske Bistrice. Po očetu je na domu gospodaril brat Jožef do svoje smrti (1878), kar je Janez Bilc opisal v Spominih na rajnega brata.

Ljubljanska profesorja Karel Melzer in Peter Petruzzi sta spodbujala njegove literarne poskuse. Prve pesmi in prozne spise je priobčil kot gimnazijec v Novicah (1856) in Zgodnji Danici (1857). Pozneje se je oglašal tudi v Slovenskem glasniku, Slovencu, Drobtinicah, Učiteljskem tovarišu, koledarjih Mohorjeve družbe in DS. Samostojno so izšle njegove pesmi Pervenci (1864) in pripovedna pesem Tarbula, devica mučenica (1901). Ustvaril je tudi več daljših pripovednih pesmi, npr. Slovenija oživljena, Ss. Cirilu in Metodu: O tisočletnici sv. Cirila in Metoda. Zanimive so tudi njegove prigodnice oziroma »slavospevi ali nagrobni venčki (Ob zlati maši goriškega nadškofa Andreja Gollmajerja1871, Verni Slovenci Piju IX.1874, ob proslavljanju stoletnice Valentina Vodnika 1875 ...). V njegovem ustvarjanju zavzemajo vidno mesto himne, ki jih je tudi prevajal.

Vzporedno s pesnjenjem je v časopisju od 1856 do smrti objavil tudi veliko domoznanskih člankov o znanih osebnostih (npr. o Bistričanu generalmajorju Antonu plem. Valenčiču) in krajevni zgodovini (npr. Popis Bistriške doline, Šege in navade v Bistriški dolini, Čiči in Čičarija). Leta 1888 je izdal knjigo o Postojnski jami, ki je izšla v več ponatisih. Postal je sodelavec Maksa Pleteršnika in za njegov slovar zapisoval tudi besedišče svoje okolice. Za Navratilovo zbirko Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim je prispeval ljudske vraže in pregovore z bistriškega ter zbiral tudi drugo ljudsko izročilo. Prevajal je predvsem latinske cerkvene himne, večkrat je bil ponatisnjen njegov prevod Mažuranićeve pesnitve Smrt Smail-Age Čengića (Ljubljana, 1870). Njegov prevod legendarne pesnitve Poljaka Józefa Bohdana Zaleskega Sveta družina je izšel v Zgodnji Danici leta 1887 in Drobtinicah 1896. Leta 1867 sta izšla tudi prevoda dveh povesti Cristopha von Schmida Bogomir, mladi puščavnik: Povest za otroško mladost in njene prijatle in Sveti večer: Povest v božični dar pridnim otrokom.

Zoltan Jan

Dela:
Presveto Srce, slavo, 2004
Tarbula, devica mučenica, 1901
Postojna in sloveča Postojnska jama na Kranjskem, 1888 (vodič)
Prestave naj lepših himen sv. cerkve: II. del, 1881
Prestave naj lepših himen sv. cerkve, 1869
Pozdrav Narodne čitalnice v Bistrici na Notranjskem svojim gostom pri pervi slovesni besedi 7. avgusta 1864, 1864 (poezija)
Pervenci: poezije Janeza Bilca, 1864
Na grobu, 1862 (note)


Literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Slovenska književnost. Ljubljana, 1996, str. 32.
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974, str. 81–82.
Glaser, K. Zgodovina slovenskega slovstva: Zvezek 3, Ljubljana:Slovenska matica, 1896, str. 187–190.
Marn, J. Janez Bilc. Jezičnik, 1892, str. 14–20.
Kjuder, A. Zgodovinski mozaik Primorske: s posebnim poudarkom gornjega Krasa. Sežana: Občinska skupščina, 1972, str. 12.
Bilc, J. Janez Bilc, slovenski pisatelj; Njegov lasten življenjepis. Dom in svet, 1907, št. 6, str. 251–258.
Janez Bilc: zbirna mapa (vsebuje članke, rokopis, fotografije naslovnic knjig pesnika in duhovnika Janeza Bilca). Hrani Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica.


Glej tudi

link   dLib
link   Slovenski biografski leksikon
link   Wikipedija


Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 17.5.2013, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh