1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BIZJAK Alojz (Lojze)
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

BIZJAK, Alojz (Lojze)


Rojen: 
12. april 1907, Potoče
Umrl:  27. avgust 1981, Ajdovščina


Kraj delovanja: 


Nižjo gimnazijo je obiskoval v Gorici v letih 1914-15, nadaljeval v Šentvidu nad Ljubljano 1917-18, nato pa je obiskoval Slovensko učiteljišče v Tolminu, maturiral pa je že v italijanskem jeziku v Vidmu leta 1925. Do leta 1926 je bil učitelj na Gočah. V šolski kroniki osnovne šole Goče je zapisano, da je imel neko nedeljo po drugi maši pred cerkvijo govor o ljubezni do materinega jezika in potem je izginil. Izvedel je, da ga bodo Italijani konfinirali, zato se je umaknil. V Firencah je študiral filozofijo in zgodovino. Po diplomi je poučeval na državnem učiteljišču v Arezzu in znanstvenem liceju v Perugii. Zaradi svoje aktivnosti na narodnopolitičnem področju (sodeloval je tudi s TIGR) je bil večkrat aretiran in tudi dobil prepoved poučevanja na vseh italijanskih srednjih šolah. Jeseni 1933 je emigriral v Jugoslavijo, nostrificiral diplomo in dobil jugoslovansko državljanstvo. Po letu dni je dobil službo v Narodnem muzeju v Ljubljani, nato pa se je preselil v Maribor in poučeval na II. deški meščanski šoli. Tu je prijateljeval s slikarjem Zoranom Mušičem, cenil je Alberta Sirka, Ivana Kosa. Začele so nastajati prve likovne kritike in članki s področja estetike in likovne umetnosti, ki jih je objavljaj v različnih publikacijah. Leta 1941 je bil skupaj z družino izseljen v Slavonsko Požego, kjer so ga ustaši prijeli in zaprli v taborišče Gračanica pri Tuzli. Kasneje so ga  izpustili in uspelo mu je, da se je zaposlil kot profesor na klasični gimnaziji v Visokem pri Sarajevu in potem na državni gimnaziji in državnem učiteljišču v Sarajevu. Po osvoboditvi se je vrnil poučevat na državno gimnazijo v Maribor. Kasneje pa se je vrnil na Primorsko, v Ajdovščino, kjer je aprila 1946 prevzel organizacijsko (in tudi predavateljsko) delo na ljudski univerzi, vse do upokojitve pa je poučeval na tamkajšnji gimnaziji.

Delo:
V času emigracije v Mariboru je začel objavljati predvsem likovne kritike, ki so bile zelo cenjene v strokovnih krogih. Po vrnitvi na Primorsko je za lokalne zbornike pripravljal različne zgodovinske preglede. Leta 1967 je izšla njegova knjiga Gornja Vipavska v narodnoosvobodilni vojni, ki je sestavljena po principu ustne zgodovine, dogajanje opisuje na podlagi spominov in pričevanj malih ljudi.
Njegovo publicistično delo je navedeno v Primorskem slovenskem bibliografskem leksikonu.



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 2. Gorica, 1975, str.87-88
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. 2009, geslo: Bizjak, Alojz



Glej tudi



Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 1.4.2015, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh