1.137 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BRATUŽ Lojzka
Foto: Primorski dnevnik (1. april 2010, št. 77, str. 9)
Galerija slik

BRATUŽ, Lojzka


Rojena: 
19. junij 1934, Gorica
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Rodila se je očetu Lojzetu Bratužu (glasbenik, žrtev fašističnega naslija) in materi Ljubki Šorli (pesnica in prosvetna delavka). Njen brat je bil Andrej Bratuž (profesor, skladatelj, novinar, urednik). Po osnovni šoli v Gorici in Tolminu, kamor se je družina zatekla k maminim sorodnikom med 2. svetovno vojno zaradi fašističnega preganjanja, je maturirala na klasičnem liceju v Gorici (1952) in 1967. zaključila študij na filozofski fakulteti v Trstu. Od 1953. je poučevala na različnih slovenskih šolah v Gorici in okolici, od 1978. do upokojitve (1999) pa slovensko književnost na fakulteti za tuje jezike in književnosti videmske univerze. Kot gostujoča profesorica je predavala tudi na univerzah v Trstu in Novi Gorici. Bila je mentorica študentom pri izdelavi diplomskih del. Sodelovala je na številnih strokovnih in znanstvenih srečanjih (kongresi, simpoziji ...).
Ukvarja se tudi z leksikografijo, za PSBL je pripravila več kot štirideset gesel, in slovaropisjem – je poznavalka furlanščine. Objavila je sedem samostojnih knjig. Souredila je zbornike, posvečene Martinu Jevnikarju, Mirku Fileju, Alojzu Rebuli idr. Poskrbela je za več glasbenih publikacij (Gorica, glej, 2000; Mojo srčno kri škropite, 2006). Ob poimenovanjih italijanskih državnih šol s slovenskim učnim jezikom je pripravila publikacije ali prispevke (npr. Goriška v delih Ivana Preglja, 1983; Devin, dom Lepe Vide, 1983). Z Marijo Pirjevec je soavtorica učbenika za slovenske višje srednje šole Od realizma do moderne. Številni so njeni poljudni članki iz kulturne preteklosti Primorske in o aktualnih vprašanjih, ki jih objavlja v Katoliškem glasu, Novem glasu, Koledarjih Goriške Mohorjeve družbe in drugod. Sodeluje pri urejanju publikacij Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca.
Sodeluje pri številnih organizacijah Slovencev v Italiji. Od 2003 do 2010 je bila predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, je članica komisije za podeljevanje literarnih nagrad Vstajenje, soustanoviteljica združenja slovenskih in italijanskih izobražencev Concordiaetpax. Ima vidno vlogo pri delu Združenja cerkvenih pevskih zborov na Goriškem ter Svetu slovenskih organizacij, deluje tudi kot zborovodkinja in organistka ter proučevalka glasbenega dogajanja na Goriškem.
Znanstvenoraziskovalno delo je najprej usmerila v razpršen krog problemov, v katerem zavzemajo vidno mesto njene študije o slovenskih pesnikih in pripovednikih druge polovice 19. stoletja (Fran Erjavec, Karel Štrekelj, Josip Jurčič, Simon Gregorčič). Vse bolj se je usmerjala na proučevanje goriških literatov (Ivan Pregelj, France Bevk, Ludvik Zorzut, Narte Velikonja, Jan Baudouin de Courtenay) in kulturnega dogajanja na Goriškem (Kulturnozgodovinski oris Gorice, 2009). Proučevala je cerkvene dostojanstvenike v zgodovini slovenske književnosti (Frančišek Borgia Sedej, Valentin Stanič, Joža Lavrenčič, Stanislav Škrabec, Peter Pavel Glavar, Janez Svetokriški). Poglobila se je v proučevanje neobjavljenih slovenskih rokopisov prvega goriškega nadškofa Carla Michela Attemsa in objavila dve samostojni knjigi o njegovih pridigah. Raziskovala je tudi druge pisne spomenike na Goriškem (npr. Slovenski rokopisi iz 18. stoletja, 1991). Objavlja v italijanskih strokovnih publikacijah.
Za svoje delo je prejela več priznanj: 1998. je postala častna članica Slavističnega društva Slovenije, leta 2000 je prejela papeško odlikovanje Proecclesiaetpontifice za prispevek na kulturnem področju v vlogi profesorice in raziskovalke ter za dolgoletno delovanje v korist goriške katoliške skupnost, Republika Slovenija ji je 2004 podelila red za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter za znanstveno-strokovno delo, Republika Italija jo je 2007. odlikovala z imenovanjem v naziv commendatore, Društvo slovenskih izobražencev v Trstu ji je 2010 namenilo nagrado Vstajenje.

Dela (izbor):
Goriška knjiga: pesmi, zgodbe in pričevanja, 2009 (urednica).
Iz primorske kulturne dediščine, 2008.
Simon Gregorčič: Izbrane poezije: ob stoletnici pesnikove smrti, 2006 (urednica).
Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici, 2005 (urednica).
Mirko Filej: 1912–1962, 2002 (urednica).
Iz goriške preteklosti: besedila in liki, 2001.
Gorizia nella letteratura slovena: poesie e prose scelte, 1997 (urednica).
Gorica v slovenski književnosti: izbor poezije in proze, 1996 (urednica).
Attems, Karel Mihael: Slovenske pridige, 1993 (pripravila za objavo, pisec spremnih besedil).


Literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 101.
Tence, S. Goriška večjezičnost daje odlikovanjem posebno vrednost: Gorica – na prefekturi imenovali Lojzko Bratuž za komendnika, Paola Vizintina pa za viteza. Primorski dnevnik, 2007, št. 289, str. 16.
Pirjevec, M. Literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž. Primorska srečanja, 2005, št. 284/286, str. 56–61.
Jan, Z. Predlogi razglasitev častnih članic in članov Slavističnega društva Slovenije, Jezik in slovstvo, 1998/99, št. 4,  str. 143–145.
Metka Lovrič, M. Literarna zgodovinarka na univerzi v Vidmu in kulturna delavka Lojzka Bratuž. Primorska srečanja, 1989, št. 95/96, str. 338–343.
Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1976, str. 124.


Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh