1.157 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BRAVNIČAR Matija
Foto: Arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin
Galerija slik

BRAVNIČAR, Matija


Rojen: 
24. februar 1897, Tolmin
Umrl:  25. november 1977, Ljubljana


Kraj delovanja: 


V Gorici je obiskoval učiteljišče in se pri čeških pedagogih, R. Ziki in F. Wirsingu učil violino. Glasbo je najprej študiral pri Karlu Sancinu in Josipu Michlu, osnove kompozicijskih tehnik pa pri Mariju Kogoju, s katerim se je prvič javno predstavil maja 1925. Študij je nadaljeval na ljubljanskem Konservatoriju in ga leta 1932 dokončal pri Slavku Ostercu. Dolga leta je bil član orkestra ljubljanske opere (1919-1945) in upravni direktor Akademije za glasbo (1945-1949), kjer je tudi predaval (1952-1968). Od leta 1949 do 1952 je bil načelnik glasbenega oddelka pri Državni založbi Slovenije, hkrati predsednik Društva slovenskih skladateljev in od leta 1953 do 1957 predsednik Zveze jugoslovanskih skladateljev. Bil je redni član SAZU in eden izmed sourednikov Slovenske glasbene revije. Posvečal se je predvsem simfonični glasbi in markantno posegel v operno umetnost. Slogovno je Bravničar spadal med ekspresioniste, vendar se je izogibal absolutni glasbi. V simfonična dela je vnašal slovenske folklorne elemente. Menil je, da je za slovenske skladatelje nujno, da ustvarjajo “glasbo, ki ima vonj po naši zemlji”.
Poleg Prešernove nagrade, ki jo je leta 1963 prejel za Koncert za violino in orkester, je prejel nagrado Dramatičnega društva za opero Pohujšanje v dolini šentflorjanski, banovinsko nagrado za opero Hlapec Jernej in njegova pravica, prvo nagrado na konkurzu Slovenske filharmonije (1932) za Slavnostno uverturo (Slavicus Hymnus) in prvo nagrado na konkurzu Zveze jugoslovanskih skladateljev za Simfonično antitezo. 6. oktobra 1995 so na Bravničarjevi rojstni hiši v Tolminu slovesno odkrili njegov doprsni kip.

 1930 Pohujšanje v dolini šentflorjanski, opera
1931 Slavicus Hymnus, slavnostna uvertura
1932 Kralj Matjaž, uvertura; Slovenska plesna burleska
1936 Tango mouvement, za violino in klavir
1937 Bagatelle agiteé, za violino in klavir
1938 Belokranjska rapsodija
1940 Simfonicna antiteza
1941 Hlapec Jernej in njegova pravica, opera
1942 Fantazija
1947 I. simfonija
1950 Kurent, simfonicna pesnitev
1951 Simfonija en ré
1954 Plesne metamorfoze
1958 Simfonija stretta
1962 Koncert za violino in orkester
1968 Fantasia rhapsodica, za violino in orkester
1973 Simfonija Faraonika


Literatura
Enciklopedija Slovenije, Knjiga 1, Ljubljana 1987
J. Höfler: Slovenska glasbena ustvarjalnost med obema vojnama, Ljubljana 1973
Leksikon Jugoslavenske muzike, 1: A-Ma, Zagreb 1984
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 3, Gorica 1976
A. Rijavec: Slovenska glasbena dela, Ljubljana 1979
J. Štucin: Matija Bravničar (Tolmin, 24.2.1897 - Ljubljana, 25.11.1977), Tolminski zbornik 1997, Tolmin 1997



Glej tudi

link   dLib: notno gradivo
link   Dnevnik.si: Recenzija dela Spomini in srecanja Matije Bravnicarja
link   Sigic: Matija Bravnicar


Prispeval/-a: Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 11.9.2012, Katja Ozebek, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh