1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BRUTI plemiška rodbina
Foto: Grb družine Bruti (Kidričeva ulica, Koper)
Galerija slik

BRUTI, plemiška rodbina


Rojen: 
1285, Drač (Albanija)
Umrl:  1843, Koper


Kraj delovanja: 


RODBINA GROFOV BRUTI (DRAČ, 1285 - ULCINJ, 1537 – KOPER, 1575 – 1843)

Brutiji so stara in ugledna albanska plemiška družina, ovenčana z naslovom grofov, katere začetnik je Marco Bruti (roj. 1285), vladar (signore) Drača, kjer je leta 1361 priznal beneško nadvlado, da bi zaščitil mesto pred turškim zavojevalcem Amuratom I. Brutiji so bili v Draču do turške zasedbe leta 1501, ko je v bojih proti Turkom junaško padel Antonio Bruti, rojen 1446 in poročen z Orio Kastriota, sorodnico slavnega Gjergja Kastriota Skanderbega. Iz pokola v Draču naj bi se uspelo rešiti v Lješ (Lezhë, Alessio) le njegovemu starejšemu sinu Barnabi, rojenemu 1479, ki se je kasneje poročil z Gioio Capelichio iz ene najstarejših albanskih družin. V zakonu sta se jima rodila sinova Marco in mlajši Antonio II., rojen 1518. Z njim se pričenja tisti rod Brutijev, o katerem je nekoliko več zanesljivih in verodostojnih podatkov, saj se celoten starejši rod, ki naj bi izviral iz Drača, naslanja v veliki meri le na ustno izročilo. 

Naslednik Antonio II. se je zatekel v Ulcinj, na beneško ozemlje in pridobil plemiški naslov. 19. avgusta 1537 se je poročil z Mario Bruni, hčerko Mattea Brunija, nekdanjega fevdalnega gospoda Skadra. Ko je kasneje turška vojska zavzela Ulcinj, so ga usmrtili z obglavljanjem. Sinova Antona II., Marco in Giacobbe, kot tudi ostale albanske družine, sta se nastanila v Kopru, ki je postal njuna obljubljena dežela. Povezala sta se s starim mestnim plemstvom, sin Giacobbe se je poročil z Bradamanto, hčerko Giacoma Verzija, kapitana rasporške konjenice in koprskega plemiča. Njegova sestra Giacoma se je poročila s Pierom Borisijem, druga sestra Caterina pa s plemičem Rizzardijem iz družine Verzi. Leta 1598 pa je prišlo še do poroke Agostina Tarsie z Angelo Bruti. Leto kasneje sta se v koprski stolnici poročila Maria Cecilia Bruti, Giacomova hči in Matteo Scampicchio, poročni priči pa sta bila predstavnika dveh uglednih plemiških družin Battista de Belli in Vincenzo Tacco. Družina Bruti se je leta 1559, v času doža Luigija Moceniga, vpisala v zlato knjigo beneškega plemstva, v koprski Plemiški svet pa je bila sprejeta leta 1575. Leta 1717 je beneški dož Giovani Cornelio s posebnim dekretom bratoma Barnabi in Feliceju podelil grofovski naziv, potem ko se je pred beneško Signorio pojavil Barnaba Bruti in zaprosil za potrditev plemiškega naslova, tako zanj kot prihodnje rodove. Ker pa je navedeni dekret veljal le za Marcove naslednike, je dož Luigi Pisani dne 28. 1.1735 izdal enako odločbo tudi za Cristoforove sinove, prve bratrance Barnaba Brutija. Barnabi Brutiju je 5.4.1822 c. k. Davčni urad v Benetkah, s cesarskim odlokom Franca I. potrdil plemiško čast in s tem omogočil, da je celoten rod Brutijev ohranil grofovski naslov vse do izumrtja v drugi polovici 19. stoletja.

Družinski rod grofa Marca Brutija, imenovanega »del Brolo«, zaradi njihovega sedeža v neoklasicistični palači Bruti na severnem robu Brola, je izumrl s smrtjo grofov škofa Agostina, generalnega vikarja Barnaba in kanonika Don Bartolomea. Njihovo obsežno posest na območju sv. Ubalda pri Kopru, v Olmu in na območju Ankarana ter ostalo premoženje pa je grofica Lodovica, vdova in dedinja po grofu Barnabi Brutiju, namesto svojim sorodnikom, po svoji smrti leta 1843 zapustila bratom Marcu, Alviseju in Innocentu de Almerigottiju v mestni četrti sv. Martina, kjer se je nahajala njihova palača, ki jo še dandanes krasi grb družine Bruti.

Ugledna družina Bruti je dala štiri škofe: Pietra v Kotoru (1588), Antonia v Ulcinju, Giacoma v Novigradu (1671-1679) in Agostina v Kopru, tri dragomane (diplomati na turškem dvoru): Antonia leta 1446; Barnaba, viteza reda sv. Marka leta 1619 in Bartolomeja leta 1717in dva literata: Alessandra in Giovannija Battista (1611). Poveljnik (kapitan) Giacomo je umrl kot narodni heroj na Krfu leta 1715 med turškim obleganjem otoka. Agostino, grof Bruti od Marca, vitez reda sv. Štefana je bil senator v kraljevini Italiji (1809). Barnaba, grof Bruti od Marca je bil podestat (župan in vojaški poveljnik) Kopra v mandatnem obdobju 1816-1818. Barnaba, grof Bruti od Agostina pa je bil podestat Kopra v dveh mandatnih obdobjih 1818-1822.

300 let palače Bruti v Kopru (1714, arhitekt Giorgio Massari)

Slikovita palača Bruti, ki se sramežljivo skriva za korom mogočne koprske stolnice, takoj pritegne pogled vsakega obiskovalca trga Brolo. Z bogatim plastičnim okrasjem pokrita glavna fasada skriva tristo let dolgo stavbno zgodovino, v kateri sta tako zunanjščina kot notranjščina palače postopoma spremenili svojo prvotno podobo. Palačo ob koprski stolnici je dal leta 1714 zgraditi grof Barnaba Bruti zaradi bližine škofijske palače, v kateri je od leta 1733 domoval njegov brat, koprski škof Agostino Bruti. Prvotna palača Bruti se je od današnje nekoliko razlikovala, saj se je dolgoletni zvesti pripadnik Serenissime odločil za tradicionalno beneško zasnovo dvoinpolnadstropne palače tipa quattro stanze un salon, kjer je bilo stopnišče, namesto na konec vhodne veže, kjer je danes, umeščeno med stranski sobi na levi strani palače. V sklepniku glavnega portala bogato okrašene glavne fasade je naverjetneje portret začetnika beneške veje družine Antonia II. Bruti (1518–1571), v sklepniku vhoda na balkon v piano nobile pa portret njegove žene, Marie Bruni kot Diane. V osi nad njima je bil prvotno pritrjen grb družine v rokokojskem okvirju, ki je zdaj na vogalu palače Almerigotti. V notranjščini palače so se nad tremi arkadami vhodne veže v pritličju ohranili deli nekdanjih vrat, ki so vodili v vogalne sobe in na stopnišče pritličja in prvega nadstropja. Primerjave glavne fasade s stransko fasado beneške palače Grassi ob Canalu Grande, ki so jo začeli graditi leta 1748 po načrtih tedaj vodilnega beneškega arhitekta Giorgia Massarija (1687–1766), kažejo na to, da bi prav ta arhitekt, neglede na okoliščine spora in svoji vlogi ob gradnji koprske stolnice (1743–1749), lahko bil avtor načrtov za palačo Bruti v Kopru.

V tej podobi je palača Bruti pričakala nove lastnike, Kongregacijo sester sv. Klare iz Vidma (Udine), ki so jo leta 1899 kupile z namenom, da bi v njej ustanovile zavod (semenišče) za mlajša istrska dekleta. Novi, izobraževalni funkciji primerno so stavbo nekoliko predelali: v zadnjem delu veže so zgradili novo široko stopnišče in porušili starega stranskega, da bi lahko sobe na jugozahodni strani lahko postale dovolj velike za učilnice. V prvi četrtini 20. stoletja je palača, kot je razvidno tudi iz starih razglednic, dobila svojo dokončno in prepoznavno podobo: kvadratna okna nad pokončnimi okni prvega nadstropja so namreč zazidali in vanje vstavili v umetnem kamnu odlite reliefe s pripovednimi prizori iz Stare zaveze, kar je bilo v skladu s poslanstvom dekliške katoliške šole. Na reliefih so od desne proti levi upodobljeni prizori: Stvarjenje sveta, Stvarjenje človeka, Kajn ubije Abela, Abrahamovo žrtvovanje, Jožefa prodajo v sužnost, Samuel mazili Davida za kralja, Goreči grm z Mojzesom, Judita s Holofernovo glavo in Kralj David s harfo. Avtor reliefov zaenkrat ostaja neznan. 

Po 2. svetovni vojni se je leta 1951 v palačo Bruti naselila Mestna knjižnica, kasneje Študijska knjižnica. Palača je bila v letih 1977-79 temeljito prenovljena, knjižnica pa se je tedaj poimenovala po dolgoletnem direktorju Srečku Vilharju. Palača Bruti je zagotovo eden najlepših primerov beneške arhitekture 18. stoletja v Istri.



 

 

Literatura
 
Venturini, Domenico: La famiglia albanese dei conti Bruti, Parenzo 1905.

De Totto, Gregorio: Il patriziato di Capodistria, Parenzo 1939.

Cherini, Aldo & Paolo Grio: Le famiglie di Capodistria: notizie storiche ed araldiche, Trieste 1998.

Cherini, Aldo & Paolo Grio: Bassorilievi araldici ed epigrafi di Capodistria dalle origini al 1945, Trieste 2001.

L'Albania veneta: La Serenissima e le sue popolazioni nel cuore dei Balcani, Milano 2012 (Patrimonio Veneto nel Mediterraneo, n. 6).

Palača in družina Bruti v Kopru: s knjižnimi deli škofa Agostina grofa Brutija = Il palazzo e la famiglia Bruti a Capodistria: coi libri del vescovo Agostino conte Bruti (ur. P. Štoka), Koper = Capodistria 2014 (Bibliotheca iustinopolitana n. 6).

Albanske plemiške družine v beneškem Kopru v jubilejnem letu palače Bruti = Familjet fisnike shqiptare në Koprin e Venecisë nëvitin jubilar të pallatit Bruti (ur. P. Štoka), Koper 2015 (Iliria n. 1).


Glej tudi



Prispeval/-a: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 13.3.2019, Peter Štoka, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh