1.124 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
Cetin Čufar Slavka
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

Cetin Čufar, Slavka


Rojena: 
30. marec 1938, Mrše, Brkini (Občina Hrpelje-Kozina)
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Slavka Cetin Čufar je rojena 30.3.1938 v majhni vasici Mrše v Brkinih, v številni družini, pri Šimonovih. Njeno otroštvo sega v čas 2. sv. vojne. Po končani osnovni šoli v Slivju (Občina Hrpelje-Kozina) je ostala na kmetiji, nato je odšla s trebuhom za kruhom v Bazovico pri Trstu (Italija). Tam je spoznala moža in odtlej živi v Bazovici pri Trstu. Sodelovala je pri Folklorni skupini Brkini  (http://www.folklora.brkini.si) s pripovedjo o starih navadah, običajih, oblačilih. Leta 2009 je društvo izdalo knjigo Brkinske stezice (https://plus.cobiss.si/opac7/bib/siksez/248202752). Piše pesmi in zgodbe, je članica Študijskega krožka Zgodbarnica, ki deluje v Knjižnici Kozina od 2012 dalje pod mentorstvom Patricije Dodič, tamkajšnje vodje enote Kosovelove knjižnice Sežana. (https://www.facebook.com/%C5%A0K-Zgodbarnica-1613540572208614/.) Ljubiteljsko se ukvarja s poslikavo na steklo, kamen in druge predmete in omenjeno je razstavljala tudi v Knjižnici Kozina. V knjižnici je obenem preko fotografij predstavila svojo družino (od 18. st. dalje do današnjih dni.)
Slavka Cetin Čufar je rojena v vojnem času, ki ga je preživljala v strahu in pomanjkanju. "Že od nekdaj imam rada prostost, naravo, živali, ljudi in vse, kar me obkroža, zato sem vse skrbno opazovala in poslušala," pravi o sebi avtorica knjige Brkinske stezice. "V času vojne ni bilo pravih učiteljev, zato je bilo učenje bolj površno," še pridoda. Po končanem osnovnem šolanju je ostala na kmetiji, kjer se je počutila svobodno in srečno, kljub trdemu kmečkemu delu. V mladih letih je bila zelo vesele narave in je zelo rada plesala, ni prenašala tihih, molčečih ljudi in počasnega življenja. Rada je brala očetove knjige, a ponoči in skrivaj, kajti za takratne starejše ljudi je bilo branje izgubljanje časa, saj je bilo na kmetiji potrebno postoriti sto in eno reč. Najbolj srečna je bila, ko je pasla krave, saj je takrat lahko brala po mili volji. Nato je šla s trebuhom za kruhom, v sosednjo Bazovico pri Trstu, kjer je spoznala moža, se poročila, rodila, tam živela in ustvarjala, kar počne še dandanašnji, kljub cenjeni starosti. Leta 1999 so v Brkinih ustanovili Folklorno skupino Brkini, kjer so sodelovale tudi njene tri nečakinje iz Mrš. Še posebej nečakinja Barbara Grželj se je zavzela, da popiše zgodbe, ki jih je pripovedovala Slavka, ali tiste, ki so jih njej pripovedovali drugi. Od januarja 2002 do julija 2009 je nastalo približno 70 zgodbic in pripovedk v domači brkinski govorici. Vse se godijo v Brkinih, večinoma na Mršah v obdobju Slavkine mladosti. Opisujejo resnične dogodke, ki jih je doživela bodisi sama ali pač njeni pripovedovalci. Na povsem svojstven način piše tudi pesmi, saj vanje strne življenje, ki ga je živela v Brkinih v preteklosti. V pesmih podoživlja domači kraj Mrše, Brkine. Ljubiteljsko se ukvarja s poslikavami na steklo in na razne izdelke iz stekla, na kamen in druge predmete. Že kot otrok je zelo rada risala, vendar je v tistem obdobju umetniški navdih morala dati v drugotni plan. Ljubiteljica plesa, ritmov ljudske glasbe, predvsem pa polna ljubezni do domačih Brkinov, še vedno rada vanje zahaja. Pri celovečernih igrah Folklorne skupine Brkini je igrala, šivala obleke in pisala igre za kasnejšo uprizoritev. Z omenjeno skupino je sodelovala pri snemanju filma o življenju nekdaj v Brkinih.

- Domače pesmi, poezija, Bazovica, samozal., 2004
- Zamejske zgodbice, kratka proza, Bazovica, samozal., 2004
- Brkinske stezice, ljudsko slovstvo, KD Brkini,Hrpelje-Kozina, 2009



Literatura
Zapis je nastal po posredovanju informacij avtorice same in preko prebiranja domoznanske knjige, Brkinske stezice ( Slavka Cetin Čufar, KD Brkini, Hrpelje-Kozina, Občina, 2009) ter drugih njenih zgodb iz zbornika Zgodbarnica.


Glej tudi

link   https://plus.cobiss.si/opac7/bib/564427
link   


Prispeval/-a: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana
Zadnja sprememba: 10.7.2018, Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh