1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CIGOJ Leopold
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

CIGOJ, Leopold


Rojen: 
21. marec 1886, Malovše
Umrl:  7. avgust 1935, Malovše


Kraj delovanja: 


Po končani osnovni šoli v Črničah je obiskoval pripravnico in nato gimnazijo v Gorici. Iz slovenskega Alojzijevišča je prestopil v malo semenišče Andreanum in po maturi leta 1905 vstopil v goriško bogoslovje. Njegova življenjske usmerjenost se je pokazala že v zadnjem letniku gimnazije, ko je nadškofa prosil, naj ustanovi dijaško Marijino kongregacijo. Zaradi šibkega zdravja je bil po spregledu Svetega sedeža že 23-leten posvečen v duhovnika. Eno leto je bil kaplan v Dornberku(1909-1910), nakar ga je škof zaradi bolezni poslal za vikarja na Lokve (1910-1916). Zdravje se mu je izboljšalo, sam pa je ozdravitev pripisoval svetogorski Mariji. Sredi prve svetovne vojne je bil leta 1916 imenovan za vikarja v Stomažu na Vipavskem (1916-1925), kjer je ustanovil Marijino družbo, k temu pa je spodbujal tudi druge duhovnike iz okoliških župnij. Leta 1918 je v Svetem Križu (danes Vipavski Križ) organiziral shod Marijinih družb. V Stomažu je ustanovil tudi Katoliško prosvetno društvo, za otroke pa Marijin vrtec.
Svoje življenje je posvetil vzgoji in delu za primorske Slovence v času, ko je bila primorska priključena Italiji. Bil je aktiven v društvu Zbor svečenikov sv. Pavla, deloval je v Odseku za šolstvo, kjer se je zavzemal za ohranitev verouka v šolah v slovenskem jeziku. Leta 1923 je bil imenovan za škofijskega voditelja Marijih družb in organiziral kar dva škofijska kongresa teh družb. Leta 1925 je postal prefekt v malem semenišču v Gorici, leta 1927 pa spiritual. Tudi v semenišču je ustanovil Marijino družbo in v njej celo vrsto »odsekov« (literarni, vzhodni, misijonski itd.), ki so se razvili v pomembne študijske krožke. Člani krožkov so imeli tedenske sestanke, razpravljali, sestavljali predavanja, ki so jih nato podajali na mesečnih shodih vseh kongreganistov. Po hudi bolezni je leta 1935 umrl. Pokopan je v Malovšah. Na pogrebu so mu pevci zapeli tudi nekaj pesmi v slovenščini, zato so vmes posegli italijanski karabinjerji, zaplenili partiture in pogrebni sprevod razgnali.


Leopold Cigoj je objavil več člankov v Zborniku svečenikov sv. Pavla, Bogoljubu, Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, in izdal Obrednik Marijinih družb (Gorica, 1927). V rokopisu je ostala kronika štomaške Marijine družbe. Ukvarjal se je tudi s cerkveno glasbo in zborovodstvom. Bil je imenovan med papeške častne komornike. Njegova zamisel je tudi Lurška votlina (kapela) v vrtovih malega semenišča v Gorici, ki pa so jo dogradili njemu v spomin leta 1953.


Literatura
Bajec, Damijan: Lik Leopolda Cigoja pod vidikom božjih kreposti. Diplomska naloga. Ljubljana, 2002
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 187 - 188.
Klinec, Rudolf: Msgr. Leopold Cigoj. v: Koledar Goriške Mohorjeve družbe. (1976), str. 93-99



Glej tudi

link   wikipedija
link   slovenska biografija


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 14.8.2015, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh