1.197 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CUDERMAN Vinko
Foto: Arhiv Založbe Bogataj
Galerija slik

CUDERMAN, Vinko


Rojen: 
22. januar 1933, Tupeliče pri Preddvoru
Umrl:  22. marec 2011, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Doktor Vinko Cuderman je s svojim prispevkom k rasti književne vzgoje in umetnosti v srednjih šolah na Slovenskem poznan širši strokovni javnosti. Bil je dolgoletni profesor na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer je med dijaki užival ugled zaradi svoje nekonvencionalne drže in intelektualne širine.

Vinko Cuderman je na osnovno šolo, najprej slovensko potem nemško, hodil v Preddvoru. Gimnazijo je obiskoval v Kranju. Mati Frančiška (r. Markun) in oče Ignac sta imela velik posluh za umetnost. Oče, po poklicu trgovski pomočnik in vrvar, se je ukvarjal z amatersko gledališko dejavnostjo. Sina je s petimi leti postavil na odrske deske. Po maturi se je Vinko leta 1951 vpisal na slavistiko na ljubljanski univerzi. Študij je zaključil leta 1951 in kot profesor slovenščine najprej poučeval v Žireh, Kranju in na Jesenicah. Na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji se je zaposlil kot profesor slovenščine in ruščine leta 1962. Njegov pouk je odlikovala kombinacija jezikovne, književne, glasbene in filmske vzgoje, ki je dijakom privzgajala kulturno širino, kritično mišljenje ter čut za etiko in estetiko. Poleg poučevanja se je ukvarjal z igralstvom, bil dramaturg, režiser, pisec dramskih besedil, organizator in mentor mladih. Dijaki so s predstavami pod njegovim vodstvom sodelovali na gledaliških revijah mladih in se uvrščali na republiška srečanja. Nadarjene je vključeval v Dramatično društvo, ki ga je vodil kot organizator in dramaturg in je v času njegovega vodstva postalo ena vodilnih slovenskih amaterskih gledaliških skupin. Z dramo Pomrak, ki jo je napisal in režiral, je leta 1983 kot najboljši amaterski dosežek predstavljal slovensko ljubiteljsko dejavnost na Tednu slovenske drame v Kranju. Kot publicist je objavljal tudi pod psevdonimom Veno Cigoj.
Predsednikoval je KUD-u Svoboda v Idriji, nekaj mandatov vodil občinski Svet za kulturo in prosveto in bil predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Idrija. V tem času je dosegel ureditev slikarske galerije in novih prostorov Mestne knjižnice ter obnovo gledališke dvorane (Rudniška dvorana), ki je postala gostitelj številnih republiških gledaliških srečanj, zlasti srečanj mladih. V njej so gostovala tudi poklicna gledališča. Bil je član republiške Kulturne skupnosti (član predsedstva ZKO, tajništva ZKO, član odbora za založništvo in za gledališče pri KS). Več let je skrbel za organizacijo ljubiteljskega gledališkega življenja na severnem Primorskem.
Njegov čut za družbeno okolje in pravičnost se je izrazil s funkcijo odgovornega urednika oporečniške revije Kaplje, ki je izhajala v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. V njej je skupaj s še nekaterimi mladimi idrijskimi intelektualci, ki se niso strinjali z ideologijo oblasti, objavljal polemične članke s kulturno, politično in socialno tematiko. V javnosti je pred oblastniško strukturo utemeljeval in branil politiko revije, svobodo mišljenja in govora ter vrednote sožitja estetskih in idejnih stališč. V Kapljah je objavil tudi svoj prvi dramski tekst Umor, o katerem so pozabili poročati, leta 1966. Njegovo Igro o grešnem puntarju pa je uprizorilo PDG leta 1975.
Prijateljeval je z zdravnikom in pisateljem dr. Jožetom Felcem, s katerim ga je povezovala tudi ljubezen do šaha. Vinko Cuderman je bil leta 1950 mladinski šahovski prvak Ljubljane, leta 1953 kandidat za mojstra, v letih 1957, 1958 in 1961 je sodeloval na državnih šahovskih prvenstvih.

Leta 1976 se je posvetil študiju književne didaktike. Po zagovoru magistrske naloge je bil kot prvi na ljubljanski Filozofski fakulteti imenovan za višjega predavatelja književne didaktike. Študij je povezoval s poskusnim preverjanjem v razredu in leta 1992 doktoriral z disertacijo Razvijanje učenčeve ustvarjalnosti pri analizi književnega besedila v srednji šoli. Do upokojitve je učil na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji ter redno predaval srednješolskim profesorjem na seminarjih Zavoda za šolstvo. Sestavil je prvi priročnik za učitelje književnosti v srednji šoli in bil recenzent in svetovalec pri nastajanju mnogih učbenikov za književnost. Kot pisec je sodeloval pri nastajanju zbirk Klasje in Domača branja ter sodeloval pri založbi Gyrus s študijami del, določenih za maturitetne eseje. Je avtor več interpretacij Kafkove Preobrazbe,Tolstojevega romana Vojna in mir ter romana Zločin in kazen F. M. Dostojevskega (za oba romana je pripravil skrajšani verziji). Objavljal je v zborniku Slavističnega društva Slovenije in v reviji Jezik in slovstvo. Leta 2006 je prevedel roman F. M. Dostojevskega Zločin in kazen.
Kot plod njegovega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela so leta 2009 izšli njegovi Pogovori o književnosti in književni vzgoji, izčrpna razprava o umetnosti in njenih značilnostih ter o položaju umetnostne vzgoje in pouka književnosti na srednjih šolah.
Bil je tudi velik ljubitelj in poznavalec klasične glasbe (brat Mirko je bil muzikolog in dirigent). Njegova glasbena zbirka je obsegala več tisoč enot različnega gradiva.

Za svoje delo je leta 1964 prejel okrajno Kosovelovo nagrado, leta 1976 je predvsem za delo z mladimi na gledališkem področju dobil najvišje republiško priznanje Linhartovo plaketo, za organizacijsko delo mu je bilo dodeljeno Zlato odličje Svoboda, leta 1977 je prejel občinsko Pirnatovo nagrado. Bil je tudi prejemnik Visokega priznanja, nagrade RS na področju šolstva (nagrada za avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov) za leto 2009.
Vse do svoje smrti je s soprogo, Idrijčanko Marjanco (rojeno Lazar), živel v Idriji. Imela sta sina Aleša.
 


 



 

Dela:
Književnost in jezik na maturi 2011, 2010
Esej na maturi 2011: razpotja ljubezni, 2010
Književnost, jezik in sporazumevanje na maturi 2010, 2009
Pogovori o umetnosti in književni vzgoji, 2009
Esej na maturi 2009: posameznik, družina in družba, 2008
Književnost in jezik na maturi 2008, 2008
Esej na maturi 2007: obrazi nasilja v dramatiki, 2007
Esej na maturi 2005: človek v izrednih okoliščinah, 2004
Šolska ura s Kafkovo preobrazbo, 1995
 


Literatura
Kleindienst, L.: Majhni so tisti, ki ocenjujejo učiteljevo delo za majhno (Dositej Obradović). Idrijski razgledi let. LVIII št.1, 2013, str. 144
Cudermanov zadnji pogovor. Idrijske novice, 2011, št. 250, str. 9
Urbas Keravica, D. Prof. dr. Vinko Cuderman, dobitnik nagrade za avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov za srednje šole za leto 2009. Idrijski razgledi, letnik LV, št. 1, 2010, str. 114 - 116.
Brecelj, M: Cuderman Vinko. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstveno raziskovalni center SAZU, 2013.




 


Glej tudi

link   COBISS-bibliografija avtorja
link   


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 11.5.2017, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh