1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DOLGAN Marjan
Foto: Alenka Veber
Galerija slik

DOLGAN, Marjan


Rojen: 
31. marec 1950, Dolnja Košana
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Prvih šest razredov takratne osemletne osnovne šole je obiskoval v Dolnji Košani (1956-62). Tamkajšnja osnovna šola ni bila popolna, zato je sedmi in osmi razred končal v Pivki (1962-64). Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Postojni (1964-68), nato pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Na isti fakulteti je leta 1975 magistriral in leta 1983 doktoriral z disertacijo Kompozicija Pregljevega pripovedništva. V letu 1975/76 je služil enoletni vojaški rok v jugoslovanski vojski, v Skopju (Makedonija). Leta 1977 se je zaposlil v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, kjer je delal od leta 1989 kot višji znanstveni sodelavec, od leta 1999 pa kot znanstveni svetnik. Kot štipendist sklada Alexander von Humboldt-Stiftung se je strokovno izpopolnjeval v Giessnu (Nemčija, 1990/91) in kot gostujoči profesor predaval slovensko književnost na celovški univerzi, Alpen-Adria-Universität, Klagenfurt (2000, 2004, 2006). Od aprila 2017 je v pokoju. Ukvarjal se je z analizo pripovedne tehnike (naratologijo) in raziskovanjem slovenske književnosti 20. stoletja, posebno ekspresionizma, proze s tematiko 2. svetovne vojne in sodobnim literarnim ustvarjanjem. Natančneje je raziskoval pripovedništvo I. Preglja, S. Gruma, S. Majcna, R. Jurčeca, V. Zupana in L. Kovačiča. Sestavil je več tematskih antologij slovenske literature s spremnimi študijami (literarni programi in manifesti, slavilna državniška poezija ter pornografska poezija). Uredil je zbirko še neobjavljenih pesmi Srečka Kosovela. V sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja je pisal tudi recenzije literarnih novosti, predvsem za Radio Ljubljana (sedanji Radio Slovenija). Za isto radijsko postajo je pripravil več ciklov oddaj o literaturi z vojno tematiko, o sodobni slovenski prozi, dramatiki, esejistiki in polemiki. S kritikami je nastopal tudi v literarnih oddajah TV Ljubljana oz. Slovenija. S prispevki je sodeloval v več zbornikih (S. Majcen, I. Pregelj, V. Zupan, D. Pirjevec, L. Kovačič, K. Kovič). Za obe izdaji leksikona Slovenska književnost (1982, 1996) in Enciklopedijo Slovenje je napisal večje število gesel o sodobnih književnikih. Je ljubitelj Wagnerjeve glasbe.



Dela:

Monografije in samostojne knjižne objave razprav:

Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani, 2014 (avtor zasnove in besedila)
Dolnja Košana in okolica: študije, dokumentarna in literarna besedila, 2006
Slovenska književnost tako ali drugače, 2004
Tri ekspresionistične podobe sveta: Pregelj, Jarc, Grum, 1996
Slovenska vojna proza 1941–1980, 1988 (soavtor)
Kompozicija Pregljevega pripovedništva, 1983
Pripovedovalec in pripoved, 1979

Antologije:

Pisma slovenskih književnikov o književnosti, 2001
Fuk je Kranjcem v kratek čas: antologija slovenske pornografske poezije (1990; druga, dopolnjena izdaja, 1993; sourednik)
Slovenski literarni programi in manifesti, 1990
Slovenska muza pred prestolom: antologija slovenske slavilne državniške poezije, 1989

Uredniško delo:

Giesemann, Gerhard: Teologija reformatorja Primoža Trubarja, 2018 (pobudnik knjige, preciziral in lektoriral njen prevod; sourednik)
Kosovel, Srečko: Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu, 2009
Kriza revije "Dom in svet" leta 1937 (Zbornik dokumentov), 2001
Ivan Pregelj (zbornik; zbirka Interpretacije), 1999
Balantičev in Hribovškov zbornik, 1994
Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986 (zbornik razprav, soavtor, sourednik in lektor)
Pregelj, Ivan: Thabiti kumi: izbrane novele (Kondor, 213), 1983 (avtor izbora, spremne besede in bibliografije), 1999 (ponatis, Klasiki Kondorja, 32)
Winkler, Venceslav: Izbrana mladinska beseda, 1980 (avtor izbora, spremne besede in opomb)

Prevod:

Holger Noltze: Wagner na kratko, 2009






Literatura

Izbor

Enciklopedija Slovenije: druga knjiga: Ce-Ed. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 298.
Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič. Gorica 1993, str. 552−553.
Slovenska književnost. Leksikon. Ljubljana 1996, str. 84−85.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 207.
Marjan Dolgan. SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti (online). Dostopno na naslovu: http://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/marjan-dolgan-sl#v.
Novak, M. Pomlajena slovenska literarna zgodovina. Delo, 1980, let. 22, št. 277, str. 9.
Slana, M. Dr. Marjan Dolgan: »Literarna produkcija postaja za dvomilijonski narod ogromna.« Dialogi (Maribor), 1996, let. 32, št. 3-4, str. 3−11.
Gombač, A. Brodolom na hladnem oceanu: izšle so Kosovelove pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Primorske novice, 2009, let. 63, št. 293, str. 15. 
Žibret, A. O zgodah, nezgodah in škandalih naših književnikov. Pogovor z
dr. Marjanom Dolganom. Z literarnim zgodovinarjem ob izidu Literarnega atlasa Ljubljane, prvega takšnega dela v Sloveniji. Delo, 2014, let. 56, št. 252, str.10.
Puc, I. Komedije, farse, tragedije in srhljivke zagotovljene! Reporter, 2014, let. 7, št. 44, str. 28-36.
Vančura, M. in Zelenka, M. Literarni atlas kot "oživljeni" zgodovinopisni žanr. Primerjalna književnost, jun. 2016, let. 39, št. 1, str. 239-248.

 


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Lidija Božac, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
Zadnja sprememba: 1.3.2019, Lidija Božac, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh