1.129 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DUJC Rudi
Foto: Arhiv družine Dujc
Galerija slik

DUJC, Rudi


Rojen: 
30. september 1939, Škoflje
Umrl:  11. julij 1993, Izola


Kraj delovanja: 


Rudi Dujc, eden najvidnejših in pomembnejših vodij Luke Koper, se je rodil mlinarju in kmetu Rudolfu Dujc in gospodinji Karolini Dujc (roj. Cerkvenik). Nižjo štiriletno osnovno šolo je obiskoval v bližnjem Vremskem Britofu. Nižjo gimnazijo je nadaljeval v Murski Soboti, kamor se je preselil zaradi alergije na moko, saj jo je bilo v rodni hiši in mlinu na pretek. V Murski Soboti je živel pri sorodnikih Perhavcih. Gimnazijo je zaključil leta 1953. Nato je dve leti ostal doma in razmišljal, da bi postal kmet, saj ga je to delo zelo veselilo. Zaradi zdravstvenih težav sta mu starša kmetovanje odsvetovala. Vse življenje se je rad vračal v rojstni kraj, kjer si je postopoma uredil sadovnjak s 1400 drevesi. Tu se je sproščal po naporih vodilnih služb, ki jih je vseskozi opravljal v gospodarstvu.

Študijsko pot je leta 1955 nadaljeval na ekonomski srednji šoli v Kopru, kjer se je prvič srečal z ekonomijo in morjem, ki sta kasneje usodno zaznamovala njegovo življenje in delo. 22 septembra 1959 se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in tam leta 1964 diplomiral. Študijske počitnice je preživljal v Veliki Britaniji, kjer se je, da bi se lahko uril v angleškem jeziku, prvo leto preživljal kot pomožni delavec, drugo leto kot zidar, tretje leto pa je angleščino že tako obvladal, da je dobil delo v špedicijski pisarni. Po diplomi je v letih 1964-1965 v Čakovcu odslužil obvezni vojski rok. Takoj za tem se je zaposlil kot pripravnik v podjetju Interevropa v Kopru. Nato je začel vzpon v vrh skupnih služb Interevrope. Prevzel je vodenje podružnice v Sežani in že po dveh letih postal pomočnik finančnega direktorja Intervevrope v Kopru. V letih 1971 in 1972 je bil vodja lnterevropine filiale v Ljubljani. Po vrnitvi v Koper je postal pomočnik in nato leta 1974 direktor TOZD-a Špedicija.

Leta 1977 se je pridružil novemu vodstvu Luke Koper in postal namestnik predsednika poslovodnega odbora, zadolžen za področje komerciale. Vodstvo je tedaj pripravilo sanacijski načrt ter izvedlo kadrovske in organizacijske spremembe. 1. maja 1982 je postal predsednik poslovodnega odbora. Prvič je Luko Koper vodil do 30. junija 1986, ko ga je na tem mestu zamenjal Bruno Korelič, Rudi pa je znova postal njegov namestnik in komercialni direktor. Njegovo vodenje je tedaj odločilno vplivalo na gospodarsko rast Luke. V njeno poslovanje je uvajal poslovnost in tržni koncept. Luka se je tedaj uveljavila kot ena vodilnih srednjeevropskih pristanišč. V teh razvojno pomembnih letih se je promet Luke Koper več kot podvojil.

Za uspešen razvoj Luke Koper je leta 1988 prejel nagrado Borisa Krajgerja, tedaj najvišje republiško priznanje za dosežke na gospodarskem področju.

Položaj generalnega direktorja Luke Koper je ponovno prevzel 1. julija 1990 in službo opravljal vse do svoje prezgodnje smrti 11. julija 1993.

Rudi Dujc je aktivno deloval tudi v širšem političnem in gospodarskem življenju. Leta 1966 je postal odbornik Skupščine občine Koper in funkcijo opravljal do leta 1970. Leta 1976 so ga izvolili za podpredsednika Izvršnega sveta občine Koper, kjer je s svojim delom pustil vidne in trajne sledi. Deloval je tudi na širšem slovenskem gospodarskem področju. Bil je član republiškega Komiteja za promet in zveze, član skupščine Gospodarske zbornice in njenega izvršilnega odbora ter član Splošnega združenja prometa 111 zvez Slovenije. Za svoje delovanje je prejel Priznanje občine Koper s plaketo leta 1981, ter leta 1987 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Življenje Rudija Dujca se je nenadoma in veliko prezgodaj prekinilo v nedeljo, 11. julija 1993 zaradi srčnega infarkta. Zapustil je ženo Bredo, roj. Demšar, s katero sta se spoznala v Interevropi in poročila leta 1966 in na kateri je zaradi njegove službene zavzetosti v veliki meri slonela skrb za njune sinove Matjaža, Marka in Mitjo. Pokopali so ga v Izoli, v mestu, kjer sta si s soprogo ustvarila dom.

 

Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič. 19. Gorica, 1993, str. 556-557.
VOVKO, A. Rudi Dujc. V Tvorci slovenske pomorske identitete. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. Str. 37-48. 


Glej tudi

link   Dujc, R. Poiskati moramo notranje rezerve (članek v Luškem Glasniku)


Prispeval/-a: Luana Malec, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 8.11.2013, Luana Malec, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh