1.138 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ERJAVEC Fran
Foto: d.Lib - Digitalna knjižnica Slovenije
Galerija slik

ERJAVEC, Fran


Rojen: 
9. september 1834, Ljubljana
Umrl:  13. januar 1887, Gorica


Kraj delovanja: 


Ljubezen do narave je Erjavec verjetno povzel po svojem očetu, ki pa ga je žal izgubil že v zgodnjem otroštvu, ko je bil star komaj pet let. Erjavčeva mati se je po smrti moža še enkrat poročila, otroke pa prepustila svoji materi. Erjavec se je po nekaj težavah v osnovni šoli vpisal na gimnazijo. Tu se je seznanil z naravoslovcem Ferdinandom Schmidtom, ki je imel velik vpliv nanj. Skupaj sta proučevala okolico, raziskovala zanimive pojave v naravi in redke vrste živali. V gimnaziji je soustanovil literarni krožek in soizdal tri številke glasila z naslovom Vaje. Med drugim je v Vajah objavil svoj znani spis Žaba.

Po maturi se je odločil za študij kemije in prirodopisja na Dunaju. Svoje prvo leto kot profesor je preživel na tamkajšnji realki v Gumpendorfu. Leta 1860 je postal učitelj na realki v Zagrebu in tam ostal enajst let. Med tem časom je ustanovil prirodopisni kabinet, nadaljeval je tudi s svojim terenskim delom – raziskal je velik del Hrvaške in potoval po ozemljih današnje Italije, Bosne, Češke. Obiskal je tudi Pariz. Počitnice je preživljal na Slovenskem.

Leta 1871 so ga premestili na realko v Gorico. Že čez eno leto se je poročil z 18-letno Marijo Ferfilovo iz Senožeč. Ustvarila sta si skupen dom v Gorici in imela tri otroke. Leta 1875 ga je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega dopisnega člana, Univerza v Zagrebu pa za rednega profesorja – slednje imenovanje je odklonil.

Med prijatelji je Erjavec slovel kot odkrit, domač, plemenit in izobražen, med sodelavci in dijaki pa kot odličen profesor, strokovnjak in dober človek. Najbolj znan je po svojih opisih in prikazih živalskega sveta, bogat je tudi nabor njegovih potopisov, znanstvenih razprav in leposlovnih del.

Dela:
Ni vse zlato, kar se sveti, 1887
Naše škodljive živali v podobi in besedi, 1880–1882
Domače in tuje živali v podobah, 1868–1873
Huzarji na polici, 1863
Ena noč na Kumu, 1862
Avguštin Ocepek, 1858 in 1860
Črtice iz življenja Schnackschnepperleina, 1958


Literatura
Barbarič, Š. Fran Erjavec (1834–1887). Mohorjev koledar, 1987, str. 128–130.
Bufon, Z. Fran Erjavec na Primorskem. Jadranski koledar, 1996, str. 163–165.
Čuk, S. Fran Erjavec. Ognjišče, 1994, let. 30, št. 9, str. 20–21.
Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1977, str. 333–336.
Šimenc, S. Fran Erjavec (1834–1887). Mohorjev koledar, 2003, str. 248–249.
Fotografija: Fran Erjavec (1834–1887). Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-TF43OSUN.


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   OŠ Frana Erjavca
link   Življenjepis po F. Levcu


Prispeval/-a: Franka Koren, Goriška knjižnica
Zadnja sprememba: 9.6.2018, Franka Koren, Goriška knjižnica

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh