1.137 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
FABIANI Maks
Foto: vir: Ustanova Maks Fabiani
Galerija slik

FABIANI, Maks


Rojen: 
29. april 1865, Kobdilj
Umrl:  12. avgust 1962, Gorica/Gorizia (Italija), pokopan v Kobdilju


Kraj delovanja: 


Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu Charlotte von Kofler.  Osnovno šolo je obiskoval v Štanjelu, v posebni stavbi očetove domačije, realko pa v Ljubljani. Med letoma 1882 in 1887 je obiskoval dunajsko Politehniko, oddelek za arhitekturo. Pred diplomo je bil asistent pri prof. arh. Richardu Edlerju von Löweju na katedri za arhitekturo graške Politehnike. Diplomiral je 13. februarja 1892. Med 15. 3. in 15. 8. 1892 je bil zaposlen kot arhitekt na oddelku za gradbeništvo na notranjem ministrstvu. Istega leta se je potegoval za štipendijo Carlo Ghega Združenja avstrijskih arhitektov in inženirjev. Štipendija mu je omogočila, da je študijsko potoval po Italiji, Grčiji, Turčiji, Mali Aziji in severnoevropskih državah. Na povabilo arhitekta Otta Wagnerja je Fabiani dve leti delal v njegovem ateljeju ter sodeloval pri nastajanju njegovega znamenitega dela Moderna arhitektura (1895). Leta 1896 je na Dunaju odprl lastni atelje, ki je deloval do leta 1917. Postal je asistent pri profesorju Karlu Königu na katedri za kompozicijo Visoke tehnične šole na Dunaju (1896–1910). Na dunajski Tehnični visoki šoli je 12. novembra 1902 pridobil doktorat iz tehničnih ved za urbanistične načrte Ljubljane in Bielskega. Imenovan je bil za osebnega svetovalca prestolonaslednika Franca Ferdinanda. 1. decembra 1910 je bil imenovan za izrednega profesorja ornamentike in oblikovanja interjerja na Tehnični visoki šoli na Dunaju.
V tem obdobju je Fabiani dosegel svoj vrhunec. Dobival je prestižne projekte: leta 1898 je uredil paviljon Treh komisij na razstavi ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa; na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 je za ureditev sprejemnega paviljona v Avstrijskem paviljonu prejel Grand Prix; leta 1906 je bil imenovan za vodilnega arhitekta Imperialne kraljevske razstave v Londonu; naredil je načrte za vilo prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Brionih ter pomagal pri preurejanju gradu Konopište; bil je ustanovni član Društva avstrijskih arhitektov (1904), predsednik avstrijske Zbornice inženirjev in arhitektov (1904-1907), dopisni član društva Urania … Prejel je niz pomembnih odlikovanj.
Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 so Fabianija vpoklicali v vojsko.
Leta 1917 je bil imenovan za rednega profesorja za arhitekturno kompozicijo na Tehnični visoki šoli na Dunaju in za predstojnika Katedre za arhitekturo.
Decembra 1917 je odšel v Gorico, kjer se je zaposlil v Uradu za obnovo Gorice in Gradišča ob Soči. Prevzel je vodilno vlogo arhitekta in urbanista pri obnovi območja Goriške, Posočja in Krasa. Leta 1918 je odpl lastni atelje v Gorici, kjer je deloval do leta 1962.
V začetku leta 1919 je Fabiani zavrnil vabilo, da bi nadaljeval delo profesorja na Tehnični visoki šoli na Dunaju. Leta 1920 so ga vabili za profesorja v na novo ustanovljenem arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete ljubljanske univerze, ampak je tudi to vabilo zavrnil. Istega leta ga je italijanska oblast odpustila iz goriškega urada za obnovo.Ker je primanjkovalo strokovnjakov, je nadaljeval s svojim delom, ampak svojih načrtov ni podpisoval. Med 1919 in 1925 je poučeval umetnostno zgodovino na liceju Viktorja Emanuela III. v Gorici. Imenovan je bil v Komisijo za cerkveno umetnost v Goriški provinci, bil pa je tudi častni nadzornik za lepe umetnosti. Med letoma 1935 in 1945 je bil župan Štanjela. Leta 1947 se preseli v Gorico. Leta 1952 mu je Dunajska univerza ob 50-letnici opravljenega doktorata iz tehničnih ved podelila zlati do doktorata iz tehničnih ved podelila zlati doktorat. Umrl je v Gorici in bil tam tudi začasno pokopan. 12. februarja 1984 so njegove posmrtne ostanke prenesli na majhno pokopališče sv. Gregorja v Kobdilju.

Izbor del:
Obnova cerkve sv. Danijela, Štanjel, 1946-1948
Grobnica Fabiani, pokopališče, Kobdilj, 1940
Obnova »romanske« hiše, Štanjel, 1935
Vila Storič, Komen, 1934
Cerkev sv. Lovrenca in župnišče, Lokavec, 1933-1935
Obnova vhodnega stolpa, Štanjel (porušeno v vojni leta 1944), 1931
Obnova gradu, Štanjel (porušeno v vojni leta 1944), 1929-1938
Obnova vile Coronini, Šempeter pri Gorici, 1928-1930
Obnova cerkve sv. Florijana in Marije Pomočnice, Števerjan, 1927
Cerkev sv. Jurija, Ločnik, 1925/1926
Vila Ferrari, Štanjel, 1920-1935
Romarski dom in začasna kapelica pri samostanu na Sveti Gori pri Novi Gorici, 1919-1922
Prva faza obnove gradu: postavitev beneškega leva nad vhod, Gorica, 1919
Most na Muri, Weinzöttl, Gradec, 1914-1922
Palača Palmers, Dunaj, 1911/1912
Jakopičev paviljon, Tivoli, Ljubljana, 1908/1909
Župnišče sv. Jakoba, Ljubljana, 1907
Hiša Bartoli, Borzni trg 7, Trst, 1906-1908
Dekliški licej Mladika, Ljubljana, 1906/1907
Bambergova hiša, Ljubljana, 1906/1907
Urania, Dunaj, 1905-1910
Trgovski dom, Gorica, 1903-1905
Spomenik Francetu Prešernu, Ljubljana (s kiparjem Ivanom Zajcem), 1901-1905
Hribarjeva hiša, Ljubljana, 1901-1905
Narodni dom, Trst, 1901-1904
Palača Artaria,  Dunaj (pritličje spremenjeno leta 1968 in 1980), 1900/1901
Dekliška osnovna šola, Ljubljana, 1900/1901
Sprejemna dvorana avstro-ogrskega paviljona na Svetovni razstavi v Parizu (Fabiani je prejel zlato medaljo, po razstavi so dvorano podrli), 1900
Palača Portois & Fix, Dunaj, 1899-1909
Spomenik baronu Andreju Čehovinu,  Branica, 1898/1899
Literatura
Hrausky, A. Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010.
Pozzeto, M. Maks Fabiani - Vizije prostora. Kranj: L.I.B.R.A., 1997.
Fabiani, M. O kulturi mesta: spisi 1895-1960.Trst: Založništvo Tržaškega tiska, 1988.
Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel! : razstava o arhitektu Maksu Fabianiju, njegovem kraju in njegovih ljudeh: Arhitekturni muzej, Ljubljana, december 2005. Štanjel: Ustanova Maks Fabiani, 2005.
Fabianijeva pot: od Štanjela do Kobdilja. Komen: Občina, 2000.



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh