1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
FATUR Lea
Foto: Iz knjige: Žebovec, M: Slovenski književniki. Karantanija,2009, str. 60.
Galerija slik

FATUR, Lea


Rojena: 
14. november 1865, Zagorje na Pivki
Umrla:  1. avgust 1943, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Obiskovala je ljudsko šolo pri italijanskih benediktinkah na Reki. Njen oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Želela je postati učiteljica, vendar se je na željo staršev v Gorici izučila za šiviljo. Kasneje se je preselila v Ljubljano, kjer je gospodinjila bratoma in drugim študentom in od tega živela. Bila je željna znanja, zato se je izobraževala kar sama. Naučila se je tujih jezikov (nemščine, francoščine, italijanščine, latinščine …), zanimala jo je tudi zgodovina. Že od otroštva je veliko brala, tako domače kot tuje knjige. Imela je izrazit dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Že pri šestnajstih letih je začela pisati svoje prve spise. Prvi , Črni vitez in hudi grof, je bil objavljen leta 1883 v Slovenskem gospodarju. Lea je pisala pravljice, zgodovinske romane, ljubezenske povesti, črtice, poučne spise in poezijo za otroke. V njenih delih se odraža domišljijski svet, prepojen z idealizmom in romantiko. Pogosto se je vračala k motivu ženske junakinje, ki deluje predvsem za višje cilje.
Svoja literarna dela je objavljala v Domu in svetu, Slovencu, Zori, Ženskem svetu, Domačem prijatelju, Orliču, Koledarju Mohorjeve družbe, Slovenskem koledarju, nemškem ljubljanskem dnevniku Laibacher Zeitung, Dobri gospodinji in Ilustravanom glasniku. Poznali so jo tudi čez lužo. Njena dela so bila ponatisnjena v ameriškem slovenskem časopisju: Nova domovina, Amerikanski Slovenec in Clevelandska Amerika. Nekaj njenih del je v času njenega življenja izšlo tudi v knjižni obliki.V zbirki Slovenske večernice Mohorjeve družbe je izšla Vislavina odpoved. Njena knjiga Zel in plevel, kjer se je podpisala s psevdonimom F. Magister je bila napačno pripisana Antonu Slivniku. Prav tako je bila njena ljudska pravljica Pšenica, najlepši svet (1974) napačno pripisana Kristini Brenkovi. Njeno najlepše delo, Pravljice in pripovedke, katero je napisala že leta 1910 po ljudskem izročilu domačega kraja, je izšlo v knjižni obliki v dveh knjigah šele leta 1941.
Lea Fatur je dočakala visoko starost. Umrla je v Ljubljani. Pokopana je na ljubljanskih Žalah.

Dela:
V burji in strasti, 1905.
Za Adrijo, 1905.
Vilemir, 1906.
Biseri, 1908.
Komisarjeva hči,1910.
Iz naših dni, 1911.
Vislavina odpoved,1912.
Razne povesti,1912.
Zel in plevel,1926.
Dom dedov,1926.
Zarika in Sončika,1927.
Pravljice in pripovedke,1941.
Pšenica, najlepši cvet,1974.
Junakinja zvestobe, 1996.
Dom dedov, 2001.


Literatura
1.Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 4. Gorica, 1977, str. 348-349.
2. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 91.
3. Žebovec, M. Slovenski književniki: rojeni do leta 1899, dodatna knjiga. V Ljubljani: Založba Karantanija, 2009.


Glej tudi



Prispeval/-a: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Zadnja sprememba: 20.2.2017, Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh