1.115 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
FATUR Silvo (Silvester)
Foto: http://sl.wikipedia.org/wiki/Silvo_Fatur
Galerija slik

FATUR, Silvo (Silvester)


Rojen: 
2. januar 1935, Zagorje na Pivki
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. V začetku druge svetovne vojne najprej prvi razred italijanske šole, po kapitulaciji Italije pa v šolskem letu 1943/44 partizansko slovensko šolo, ki jo je organiziral vaški župnik in velik domoljub Rafael Morel. Po vojni je opravil še tretji in četrti razred in se leta 1947 vpisal na gimnazijo v Postojni. Ob izgubi obeh staršev je leta 1950 za dve leti prekinil šolanje in skupaj s poldrugo leto mlajšo sestro s trdim delom skrbel za ohranitev kmetije do vrnitve starejšega brata iz vojske. Triletnega bratca so vzele v rejo tete iz Knežaka. Po vrnitvi na gimnazijo so ga pritegnile kulturne dejavnosti, posebej gledališče. Kot osmošolec je z nekaj prijatelji ustanovil dijaški list Glas Krasa in ga tudi urejal ter v njem objavil nekaj literarnih in gledaliških kritik ter potopis po Jugoslaviji. Pisal je tudi za tednik Slovenski Jadran. Po maturi (1956) se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je študiral slovenščino in ruščino s književnostima. Med študijem je v rojstni vasi v obnovljenem Prosvetnem društvu »Miroslav Vilhar« uveljavil gledališko skupino, iskal primerna besedila zanjo, režiral, skiciral scenografijo in igral, v Ljubljani pa je za študentski časopis Tribuna pisal gledališke kritike o predstavah v Drami, Mestnem gledališču, Obrtniškem gledališču itd. Tvorno je deloval tudi v kulturniških prizadevanjih Postojnskega študentskega kluba, kasneje Kluba primorskih študentov. Študij je zaključil leta 1961. Za diplomsko delo Nekateri problemi okrog geneze in sestavine Kersnikove povesti Rošlin in Verjanko je leta 1962 prejel študentsko Prešernovo nagrado.
 
Poklicno pot je začel kot učitelj slovenščine na Osnovni šoli v Pivki. Jeseni 1963 se je zaposlil na postojnski gimnaziji, najprej kot profesor, od leta 1965 do 1977 je poučeval in opravljal delo ravnatelja. Pod njegovim vodstvom je gimnazija pridobila sloves kakovostne šole, tudi zaradi mnogih obšolskih dejavnosti, ki so jih uvedli in leta 1977 prejela najvišje priznanje Občine Postojna – Plaketo »23. april«. V letih, ko je deloval v Postojni, se je veliko ukvarjal s kulturno politiko. Bil je predsednik občinske Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, pozneje predsednik Kulturne skupnosti Postojna, poslanec Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Republike Slovenije in član Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije. 
Leta 1978 se je z družino preselil v Koper, pet let kasneje pa v Lucijo. Od leta 1977 do upokojitve je opravljal delo pedagoškega svetovalca za slovenski jezik v srednjih šolah na koprski enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kjer je bil med leti 1988 in 1992 tudi predstojnik. V tem času je bil skoraj devet let tudi pedagoški svetovalec Republike Slovenije za slovenske šole v Tržaški pokrajini. Na Zavodu se je največ ukvarjal z učnim načrtovanjem, predvsem pa s prenovo pouka slovenskega jezika in književnosti. O svojih strokovnih spoznanjih in problematiki pouka književnosti je pogosto pisal in predaval na seminarjih, simpozijih in kongresih. Objavljal je v revijah Jezik in slovstvo, Slovenščina v šoli, ki jo je soustanovil in bil pet let njen urednik, Prosvetnem delavcu, Šolskih razgledih in v raznih strokovnih zbornikih. Pisal je tudi za Primorska srečanja, Naše razglede in Književne liste časnika Delo. Je avtor treh in soavtor več učbenikov za književnost v srednji šoli. Pripravil je izbore pesmi ali proze nekaterih slovenskih književnikov (Miroslav Vilhar, Lea Fatur, France Prešeren, Dragotin Kette) in jim napisal obsežnejše literarnovedne spremne besede. Večkrat se je loteval interpretacij pripovedništva Cirila Kosmača in Borisa Pahorja. V Prešernovem letu (2000), posvečenem pesniku Francetu Prešernu ob njegovi dvestoletnici rojstva, je izpeljal izvirno idejo in povprašal za mnenje o pesniku 25 najboljših maturantov generacije 1999; njihov izbor iz Prešernovih Poezij je uredil in obrazložil v knjigi Kam?.

V sodelovanju s knjigarno Libris iz Kopra je organiziral in vodil več zanimivih študijskih izletov v rojstne kraje primorskih književnikov. Za zgodovino Primorske je pomembno njegovo raziskovanje in publiciranje o vseprimorskem antifašističnem gibanju TIGR.

Ves čas je bil dejaven tudi v Slavističnem društvu Slovenije. Pri svojem strokovnem delu si je vztrajno prizadeval za dejavno povezovanje in sodelovanje med Slovenci na obeh straneh naše zahodne meje. Bil je pobudnik in začetnik vsakoletnega kulturno-športnega dijaškega obmejnega srečevanja Primorske (DOPS) in Primorskih slovenističnih dnevov, na katerih se spoznavajo in strokovno sodelujejo slavisti iz obmejnega področja Slovenije in Italije.

S svojim pedagoškim in publicističnim delom je pomembno vplival na razvoj strokovnega dela slavistov ter na pomen slovenskega jezika in književnosti tako v šoli kot v družbi. Za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je leta 1994 prejel najvišje priznanje, nagrado Republike Slovenije. Leta 2000 je postal častni član Slavističnega društva Slovenije. Pivčani so mu leta 2009 podelili naziv Častni občan.

Izbrana bibliografija knjižnih del:

Okruški: eseji, študije, spomini, 2010
Zagorje in drugi zgornjepivški kraji: zgodovinsko berilo, 2008
Zgodba o TIGRu: ob 80-tem rojstnem dnevu isoimenskega vseprimorskega narodnaobrambnega gibanja, 2007
Oče in sin in Zagorski zvonovi: [pripoved o otroštvu in mladosti pesnika Dragotina Ketteja], 2005
Zapisi o materinščini in njenih mojstrih, 1999
Slovenska leposlovna književnost, 1992
Književnost: učbenik slovenske književnosti v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom = libro di testo per la letteratura slovena per le scuole medie con lingua d'insegnamento italiana, 1990, dopolnjen ponatis 1995
Brvi, ne mostovi: [metodika pouka slovenske književnosti za srednje šole], 1990
Književnost I: učbenik, 1981 in ponatisi 1982, 1985, 1986, 1987
Književnost II: učbenik, 1982 in ponatisi 1983, 1986, 1987
Ljudje in kraji ob Pivki, 1975
 



Literatura
Fatur, S. in Gec L.: Istrska srečanja: intervju s Silvom Faturjem za Radio Trst A, predvajan v dveh delih, 23. 3. in 30. 3. 2011(zvočni zapis na CD-ju). Trst: Rai, Radio A, 2011.
Fatur, S. in Gregorič, M.: Pogovor s Silvom Faturjem, slavistom, pedagogom in publicistom. Primorska srečanja, 2008, št. 314/315, str. 24-47.
Fatur, S.: O avtorju. V: Zgodba o TIGRu. Škofije: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, 2007.

Ustni vir: Silvo Fatur, 2014


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Cobiss bibliografija
link   Digitalna knjižnica Slovenije


Prispeval/-a: Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 26.2.2015, Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh