1.166 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
FERJANČIČ Fran Ksaver
Foto: Wikipedija
Galerija slik

FERJANČIČ, Fran Ksaver


Rojen: 
1. december 1867, Goče
Umrl:  10. junij 1943, Ljubljana


Kraj delovanja: 


V letih 1878–1886 je obiskoval gimnazijo v Gorici. Bogoslovne študije je nadaljeval v Ljubljani in bil 1890. posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Trnovem pri Ljubljani in pri sv. Jakobu v Ljubljani, v letih 1906–1917 je bil podravnatelj ljubljanskega semenišča in istočasno poučeval na orglarski šoli liturgiko in cerkveno glasbeno zgodovino, koralno ter nekaj časa tudi figuralno petje. Od leta 1917 do 1919 je bil župnik v Mavčicah, leta 1919 pa je postal kanonik v Novem mestu (do 1943).

Zelo ga je zanimalo petje, zato se je že med šolanjem v Gorici dodatno izobraževal s področja glasbe pri Danilu Fajglu in pri skladatelju Antonu Hribarju, med študijem v Ljubljani pa tudi pri Antonu Foersterju. Glasbe, praktične in teoretične, se je učil večinoma sam, mnogo pa je pridobil tudi ob prijateljevanju s primorskim rojakom Stankom Premrlom. Tradicionalnega korala se je šel učit celo k benediktincem v Seckauu, v Regensburgu pa je poslušal stare polifone skladbe klasikov.
Že kot bogoslovec je vodil pevski zbor bogoslovcev, na škofijski sinodi v Ljubljani (1903) je vodil petje, vrsto let je bil pevovodja moškega in ženskega zbora Katoliškega delavskega društva (1894–1917), poučeval je koralno in figuralno petje v bogoslovju (1899–1917). Razen skladateljskega dela se je veliko ukvarjal s teoretskimi vprašanji cerkvene glasbe in je v štiridesetih letih sodelovanja pri Cerkvenem glasbeniku napisal vrsto razprav in člankov o cerkvenem koralu, ceciljanskim gibanju in številne ocene in dopise. Že od leta 1886 je aktivno sodeloval pri Cecilijanskem društvu v Ljubljani, od 1905 pa je bil tudi član cerkvenoglasbene komisije za ljubljansko škofijo.

Veljal je za splošno priznanega strokovnjaka v koralnem in liturgičnem petju. Kot skladatelj je pisal v glavnem cerkvene zborovske skladbe za moške, ženske in mešane zbore, zaslovel pa je tudi po svojih uspelih in zelo priljubljenih priredbah slovenskih narodnih pesmi (venčkih). Zložil je tudi več pevskih vlog k raznim igram. Veliko njegovih del je izšlo kot samostojni glasbeni tisk (navedene so v PSBL in Slovenski biografiji).

Dela:
Tradicionalna psalmodija, 1914 in 1915
Cerkvenoglasbena liturgika, 1923
Biografiji skladateljev Antona Hribarja in Ignacija Hladnika




Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica, 1977, str. 358–359.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2009.



Glej tudi

link   slovenska biografija
link   wikipedija


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 29.6.2015, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh