968 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GABRŠČEK Jožef (Josip)
Foto: Zasebni album Julijane Č., Volarje
Galerija slik

GABRŠČEK, Jožef (Josip)


Rojen: 
1. marec 1898, Ljubinj
Umrl:  marec 1948, Beograd


Kraj delovanja: 


Izvira iz skromne in zavedne tolminske družine. Njegov oče Ivan (Gaberščik) iz Volarij 10 pri Tolminu se je bil priženil k Mariji, rojeni Leban, na Ljubinj 47. Domačiji so rekli »Pri Munhu v Badnjih«. Osnovno šolo je končal v Tolminu, zatem pa nemško gimnazijo v Gorici. Bil je študent prava na Dunaju, vendar študija ni dokončal. Imel je tudi brata Ivana, rojenega 9. 3. 1901. Oba sta v tridesetih letih emigrirala v Slovenijo. Potomci brata Ivana, dve hčerki s sinovoma, živijo v okolici Celja.

Po končani gimnaziji v Gorici je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko, a se je kmalu zatem znašel v ujetništvu. Po končani 1. svetovni vojni je šel v Trst, kjer je postal aktiven v političnem življenju. Kot novinar je sodeloval v glasilu Edinost, od 1922 do 1926 pa je bil tajnik političnega društva Edinost, ki ga je vodil dr. Josip Vilfan.
Od leta 1924 je v Trstu ilegalno vodil Orjuno, obenem pa je sodeloval tudi z jugoslovanskim konzulom oz. z obveščevalno službo Vojske Kraljevine Jugoslavije. Po tajnih podatkih francoskega konzulata v Trstu je bil leta 1926 pobudnik ustanovitve organizacije TIGER, katere naslednik je bil TIGR. Leta 1925 se je poročil z Marijo Mrak iz Tolmina, vendar sta se kmalu ločila.
Zaradi kontrole italijanske policije je 1. 12. 1927 emigriral v Slovenijo. V Trstu je bil v odsotnosti obsojen na 6 let zapora. Leta 1928 je bila za njim razpisana tiralica kot za nevarnim teroristom.
Obveščevalni center VKJ je izkušenega in sposobnega tigrovca angažiral za tajnega sodelavca – dvojnika in uspešno usmeril na italijanskega generalnega konzula Lodovica Gavottija v Ljubljani. Ker je bil javno kompromitiran kot italijanski vohun, predvsem pa zaradi resnih groženj s strani Orjune, ga je obveščevalna služba leta 1928 »umaknila« v Avstrijo, zatem pa je bil leta 1929 poslan v Skopje in Beograd, kjer je nadvse uspešno nadaljeval z obveščevalno dejavnostjo. Občasno se je sestajal tudi z Albertom Rejcem, vodjo TIGR-a, znancem in poročno pričo, pa tudi s Tonetom Batageljem, vodjo UJKE (jugoslovanske protiobveščevalne službe), ki je spremljal delovanje nemške manjšine in njene organizacije v Srbiji.

Leta 1929 mu je Zora Tusulin v Beogradu rodila sina Iztoka, s katerim se je leta 1936 vrnila v Slovenijo. Oba sta bila kasneje v partizanih, po osvoboditvi pa je bila Zora učiteljica in kulturna delavka v Reki na Hrvaškem, Iztok pa novinar v Ljubljani. Potomci živijo na Gorenjskem.
Po okupaciji aprila 1941 se je v Beogradu zaposlil v nemški delovni organizaciji TODT, seveda po nalogah britanske oz. italijanske obveščevalne službe.

Po osvoboditvi Beograda oktobra 1944 se je zaposlil v zvezni ustanovi za trgovino s tujino. Sredi leta 1946 je bil javno kompromitiran kot pripadnik nemške manjšine, bil zato septembra 1947 aretiran in marca 1948 v montiranem političnem procesu kot glavni obtoženec zaradi »velikega« kriminala obsojen na smrt z ustrelitvijo. Vrhovno sodišče Srbije je zavrnilo njegovo prošnjo za pomilostitev, češ da se je sestajal s sovražniki nove Jugoslavije. Pokopan je v Beogradu.






Literatura
Brecelj, T. Pogledi francoskega konzulata na Prvi tržaški proces 1930: diplomska naloga. Koper: Fakulteta za humanistične študije, 2012.
Mlakar, B. Zaton Organizacije jugoslovanskih nacionalistov – Orjune pod budnim očesom italijanskih fašističnih oblasti. Prispevki za novejšo zgodovino, 2013, let. 53, št. 2, str. 48-63.
Riman, B. Riječka Slovenka Zora Ausec i Slovenci u Rijeci nakon 1945. godine: »bratski narod« ili nacionalna manjina. V: Intelektualci i rat 1939–1947: zbornik radova s Desničinivih susreta 2012, 2013, str.363-378.

Tatjana Malec, http://www.rtvslo.si/blog/tatjana-malec/tigrovec-josip-gaberscek-je-bil-v-beogradu-obsojen-na-smrt-s-streljanjem/101209 (vstavljeno 19. 7. 2015);
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Tigrovci so »padali« v Ljubljani in Beogradu, Viktor Bobek in Jožef (Josip) Gabršček nista bila italijanska vohuna – temveč vrhunska dvojnika obveščevalnega centra VKJ v Ljubljani www.vojastvo-military.si (vstavljeno 10. 10. 2015) in Jožef (Josip) Gabršček (Gaberščik), novi podatki iz Beograda, sorodniki in potomci (vstavljeno 6. 1. 2016).



Marijan F. Kranjc















 


Glej tudi



Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 1.3.2016, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh