1.115 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GREGORČIČ Anton
Foto: Avtor neznan. Fotografija objavljena v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu
Galerija slik

GREGORČIČ, Anton


Rojen: 
2. januar 1852, Vrsno
Umrl:  7. marec 1925, Gorica (pokopan v Štandrežu)


Kraj delovanja: 


Na klasični nemški gimnaziji v Gorici je maturiral z odliko, za tem pa vstopil v bogoslovje ter bil leta 1875 posvečen v duhovnika. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je štiri leta kasneje postal doktor bogoslovja. Predaval je filozofijo v goriškem centralnem bogoslovju, bil hkrati kaplan v Gorici ter imenovan za prosodinalnega eksaminatorja.

V politično življenje je vstopil leta 1800, ko je pričel z delovanjem v političnem društvu Sloga; tam je Gregorčič prevzel upravo, vodil društveno glasilo Soča, kasneje pa je bil tudi tajnik društva. Postal je tudi podpredsednik v Doliacovem katoliškem društvu, čigar namen je bilo združevati katoliške Slovence in Italijane. Leta 1885 je Gregorčič bil izvoljen v goriški deželni zbor. Tam je opravljal različne naloge: bil je namestnik deželnega odbornika, deželni odbornik, namestnik deželnega glavarja in član raznih odsekov. Ob koncu leta 1890 je bil izvoljen za predsednika Sloge. Bil je tudi prvi predsednik novoustanovljene stranke SLS. V času prve svetovne vojne se je umaknil na Dunaj, kjer je skrbel za goriške begunce.

Skrb za slovensko šolstvo je bila za Gregorčiča absolutna prioriteta. Leta 1883 je dal pobudo za ustanovitev prvega slovenskega otroškega vrtca v Gorici, dve leti kasneje je dosegel odprtje prve zasebne slovenske dekliške šole. Omogočil je nastanek slovenske obrtne nadaljevalne šole za dečke, dekliške obrtne šole za umetno vezenje in belo šivanje, nadaljevalno šolo za deklice ter strokovno šolo za krojno risanje, krojenje in šivanje oblek. Bil je tudi soustanovitelj otroških vrtcev v Devinu, Ločniku, Podgori in Pevmi. Gregorčič je ustanovil društvo Šolski dom, čigar glavna naloga je bila gradnja in pridobivanje novih poslopij za poučevanje.

Z namenom, da bi dvignil raven narodne kulture na Goriškem, je ustanovil Narodno tiskarno, Goriško matico in Narodno knjigarno.

Na rojstni hiši na Vrsnem so mu leta 1977 postavili spominsko ploščo, njemu v čast pa v Novi Gorici stoji tudi njegov kip. V Gorici (IT) je po njem poimenovana ulica (Via Anton Gregorcic).





Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 6. snopič, str. 478-482, Gorica 1979
Slovenski biografski leksikon,1925-1991, elektronska izdaja, Ljubljana 2009
F. Sivec: Dr. Anton Gregorčič, Koledar : za navadno leto, letn. 7 (1926), str. 16-22, Gorica 1926
P. Testen: Anton Gregorčič (2.1.1852 - 7.3.1925), Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, str 94-95, Ljubljana 2006
B. Marušič: Dr. Anton Gregorčič - Andrej Gabršček, Nova Gorica, 1965
P. Stres: Dr. Anton Gregorčič : 1852-1925 : politična biografija, Gorica, 2013



Glej tudi

link   Kamra - digitalizirana kulturna dedišcina slovenskih pokrajin


Prispeval/-a: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 21.7.2013, Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh