1.121 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GRLJ Milan
Foto: Vir: Gombač, D.: Harije skozi čas. Samozaložba, Harije, 2011.
Galerija slik

GRLJ, Milan


Rojen: 
5. januar 1904, Zarečje
Umrl:  24. april 1981, Harije


Kraj delovanja: 


Slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljudski pesnik, kulturni organizator, domoljub, narodni delavec, duhovit sogovornik. Po končani osnovni šoli v Trnovem je nadaljeval šolanje na gimnaziji v trapistovskem samostanu Rajhenburg (današnja Brestanica ob Savi). Bogoslovje je študiral v Benetkah in na Reki, kjer je bil 22. septembra 1929 posvečen za duhovnika. Služboval je na reški škofiji, v času med 1929 in 1935 v Mošćenicah in Brgudu pri Opatiji, od 1935 do 1940 v Trnovem in Harijah. Leta 1941 so ga fašistične oblasti konfinirale v Verono. Po vrnitvi iz konfinacije je bil kot stalni župnik nameščen v Podgrajah, po upokojitvi leta 1973 je svoja upokojenska leta preživljal v Harijah. 31-letno delovanje med ljudmi in duhovniško poslanstvo v podgorskih vaseh je »gospuda Milana« spremenilo v legendarnega župnika in velikega narodnjaka krajev ob izviru Velike vode. V najtežjih časih narodne zgodovine je imela župnija Podgraje svojega Čedermaca, Kočanija svojega dušnega pastirja. Čas me leti 1942 in 1945 v svojih spominih opisuje kot najhujšo dobo svojega življenja : »Od 1942 do 1945 je bila zame najhujša doba v življenju. Najprej moji interniranci v Italiji: Bari, Rim, Altamura in še drugod. Ker sem bil dobro vešč italijanskega jezika, sem jim nosil zbirke njihovih faranov. Potem nemška okupacija in internacija…Nato požig moje fare in župnišča 6.5.1944…Bil dvakrat obsojen na vešala v Podgrajah, tretjič na streljanje v Trebčanah. Vendar je vse prav zadnji trenutek steklo tako, da sem ostal živ…« ) (Iz osebne korespondence Milana Grlja, 12.aprila 1976). Po kapitulaciji Italije, ko so tudi v podgorskih vaseh začele delovati partizanske šole, je bil med pobudniki in organizatorji pouka v materinem jeziku. V Ljubljani je požrtvovalno nabavljal učbenike in šolske potrebščine. Grenka domotožja je lajšal izseljencem s korespondenco, snemanje narodnih pesmi z gramofonskih plošč na trakove, ki jih je pošiljal čez oceane. Skrbel je za zapornike, jih obiskoval, prinašal hrano, obleko, predvsem pa pogum in tolažbo. Duhovniki, ki so simpatizirali z ljudsko oblastjo ali se dejavno udeležili NOB, so na pobudo vladnih organov 22. oktobra 1947 v Ajdovščini osnovali pripravljalni odbor duhovnikov članov OF med katerimi je bil tudi Milan Grlj. Po vojni je opravil veliko delo s prepisovanjem okoli 20-ih poročnih in mrliških knjig, ki so bile med vojno uničene. Bil je eden izmed prvih članov CIRILMETODIJSKEGA društva, vse do svoje upokojitve pa tajnik in organizator za Koprsko in Goriško. Sodeloval je pri obnovi grobnice padlim partizanom ob pokopališču v Podgrajah, leta 1953. Ker je v času svojega službovanja zgradil in obnovil 13 cerkva in kapelic, se ga je oprijel nadimek "gospod Kapelica". Zaslužen je za gradnjo kapelice na Fabcih, Učki, kapelico Matere Božje v Harijah, obnovo župnijske cerkve Karmelske Matere Božje v Podgrajah, gradnjo soške cerkve, podružnične cerkve Matere Božje v Zabičah. Leta 1938, mu je v času fašističnega režima uspelo pretihotapiti iz Jugoslavije prek rapalske meje pod vagonom vlaka, podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je prav zaradi tega v svojih pridigah večkrat imenoval Marija pribežnica, postavljeno v romarsko cerkev na Sozah. Leta 1958-59 je Milan Grlj dal Tonetu Kralju poslikati Marijino cerkev v Pograjah. V stvaritvi je Kralj upodobil usodo vasi v vojni-križev pot ljudi, ki jih ženejo in gorečih hiš na eni strani in na drugi vaščane, ki se z zastavami vračajo v požgano vas, kot odrešitev. Grlj je imel poleg veselega in družabnega značaja tudi izreden govorniški dar s katerim je ljudi spodbujal k sprejemanju in ohranjevanju verskih in narodnostnih vrednot. S prepričljivimi besedami je znal seči v srce in dušo preprostega človeka. Besedo je znal oplemenititi s pesniškimi verzi, žal pa svojih stvaritev ni objavljal. Za svoje zasluge za narod je bil z Odlokom maršala Tita, dne 29. Novembra 1959, odlikovan z Redom bratstva in enotnosti II. reda.


Dela:
Pismo duhovnika Milana Grlja poslano izseljencem decembra 1957
Na sveti večer sem imel nekaj opravila v vasi. Mračilo se je že. Takrat so zadoneli božični zvonovi. Jože iz Rant je stal pred vrati in gledal proti cerkvi na griču. Pa me zakliče: "Gospod, ali čujete?" "I, seveda čujem Jože", sem mu odvrnil, "božično, svetovečerno zvonenje je, kaj neki drugega!" "Ne, ne," mi odvrne, "saj vem, da je svetovečerno zvonenje. Hotel sem vas le vprašati, če ste tudi vi opazili kako mil in lep glas imajo nocoj zvonovi, kot nikdar v letu ne!" "Glej, fanta", sem si mislil, "vedno je le v gozdu, kjer dela in gara od ranega jutra do pozne noči in vendar, kako občuti tak človek vso nedopovedljivo
lepoto svetonočnega zvonenja." Še mene je zgrabilo, da sem strme poslušal.
Bratje in sestre! Prav risti dan sem čital v naših časopisih, kako je v času olimpijskih iger v Melbournu stopil iz vlaka nek naš atlet in kako ste ga Slovenci takoj obkoliliin obsuli z vprašanji in prošnjo, če je morda prinesel s seboj vsaj prgišče slovenske zemlje... Tako hudo se vam tož po njej. Pa sem si mislil : le kaj naj vam voščim za te lepe praznike? In mi je ob čitanju časopisa padla misel: odmev svetonočnega zvonenja jim pošljem letos.
Pa vam dragi bratje in sestre, res pošliljam odmev podgrajskih svetonočnih zvonov, ki naj potrkajo nocoj, na to sveto noč na vaša razklana srca in vam povedo, da mislimo nocoj na vas vse in da ste nam nocoj tako blizu, kakor pred leti, ko ste še bili doma. Saj je vsako leto polnočnica za vas... Odmev teh božičnih zvonov naj vam bo kakor mili pozdrav domače zemlje ; naj vam bo kakor lep in topel pozdrav vašega očeta ; naj vam bo kakor milo božajoča roka materina, kakor utrip materinega srca, srca tiste matere, ki je nocoj vsa v duhu pri vas, ki ne neštetokrat stopila na prag in se zazrla v daljavo, če morda le na prihajate in se vsaj za trenutek na vračate k njej, da vas mehko poboža v tej sveti noči in izbriše iz vaših oči vse neštete solze hrepenenja po domači zemlji, po domačem ognjišču, s katerim ste že prepojili ameriška, avstralska in druga tla. Materino srce vse vidi in vse ugane. Ne zatajiš mu ničesar. Iz tistih pisem in božičnih voščil, v katerih pravite materi kako vam je dobro, razbere ona, vsevedn ain vsevidna, da bi najraje zapisali, ko bi se le ne bali užaliti njenga srca:
    "Ko bi vedli, mamca moja, kak se men nocoj godi,
     ne bi jedli, ne bi pili, milo bi se zjokali..."
Dragi bratje in sestre! Nocoj, na to sveto noć, naj vaše srce vsaj za hip pozabi na vso osamljenost v tujini in naj se zdrzži z nami, da bomo vsi pokleknili pred jaslice in z vsem srcem zaklicali Božjemu detetu:
       Daj mi mir in tisto sreči, ki si jo pastirčkom dal!
      Naj betlehemsko dete razprostre svoje ročice,
      naj vas blagoslovi in varuje vsega hudega!
Vsi vaši domači, vaša fara in jaz, vaš župnik, vas lepo pozdravljamo, želeč vam blagoslovljene praznike in vso božjo srečo v novem letu!
   
Grlj je tudi pisal pesmi. Ohranjeno je njegovo velikončno pismo odseljenim vaščanom iz Podgraj:
TAM, KJER BELI SO SNEŽNIKI
Le hitro misli moje
čez hribe in čez plan,
le jadrno preplujte
neizmerni ocean.
Tam daleč v širnem svetu,
brez pravega miru,
prebivajo otroci,
slovenskega rodu.
Pozdrave jim nesite
od dragih rodnih tal,
kjer dom jim očetnije bode
jim vedno zvest ostal.
Pozdrav velikonočnih,
nesite jim zvonov,
pozdrav od vedno dragih
zročite jim domov.
Pozdrave na najlepše
očetov, mater vseh,
ki ob spominu nanje
jim solza tli v očeh...



Literatura


Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
Gombač, D.: Harije skozi čas. Samozaložba, Harije, 2011.
Primorske novice, let. 55, (2.marec 2001)
Primorske novice, let. 63, št. 246, (23.oktober 2009)
Primorske novice, let. 63, (9.september, 2009), str. 9
Primorske novice, let. 62, št. 218, (september 2008), str.10
Slovenske novice, let. 17, (december 2007), str. 18
Slovenske novice, let.  19, (september 2009), str. 14
Družina,  let. 18, št. 38, (1979)
Bili so Čedermaci : primorski duhovniki od konca prve do konca druge svetovne vojne. Ljubljana,  1996, str. 261
Šinkovec, Črtomir : Uporni svet pod Snežnikom : (kronika).  Nova Gorica ; Ilirska Bistrica, 1966, str.345
 



Glej tudi

link   70 let Marijine božje poti na Sozah (članek v Družini)


Prispeval/-a: Nives Ventin, Knjižnica Koper
Zadnja sprememba: 2.10.2013, Nives Ventin, Knjižnica Koper

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh