1.182 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HAJNAL Ilonka
Foto: Arhiv Mestne knjižnice Piran
Galerija slik

HAJNAL, Ilonka


Rojena: 
17. julij 1936, Vrbas (Srbija)
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Ilonka Hajnal, po narodnosti Madžarka, se je rodila v Vojvodini. Že pri trinajstih se je morala zaradi preživetja zaposliti v tovarni tkanin. Po poroki leta 1956 se je z možem Mihaelom Huszarjem, ki je bil rezbar in mizar, preselila v Piran. Najprej je službovala v tovarni ribjih konzerv v Izoli, nato pa v piranski trafiki. Leta 1962 je dobila delo v novoustanovljenem pomorskem muzeju v Piranu, kjer je šivala nova in popravljala poškodovana jadra.

Leta 1965 se je udeležila restavratorske delavnice v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer je pridobivala znanja iz pozlatarstva, restavriranja okrasnih okvirjev in slik, kamnitih spomenikov in zaščite lesenih predmetov, v popoldanskem času pa je opravljala terensko delo: pri pomorščakih je iskala predmete in informacije, pomembne za raziskovanje pomorske zgodovine. V Ljubljani se je izobraževala tudi leta 1972, ko se je v mestnem muzeju učila risanja arheoloških predmetov. Leta 1985 je uspešno opravila strokovni izpit in pridobila naziv muzejski tehnik konservator.

Z ravnateljem Pomorskega muzeja »Sergej Mašera«, dr. Miroslavom Pahorjem, sta raziskovala jamborno cesto, izdala knjigo in napisala obširen članek ter postavila muzejsko zbirko Splošne plovbe v Portorožu. Tudi prva dva muzejska kataloga k razstavam (Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre in Morski motivi Milana Klemenčiča) sta njeno delo. Po upokojitvi leta 1991 je kot zunanja sodelavka še vrsto let sodelovala z muzejem.

Aktivno je delovala tudi v lokalni skupnosti: v okviru piranske civilne zaščite je vodila ekipo medicinske pomoči, bila članica sindikalnega občinskega sveta in med pobudniki in ustanovitelji literarne sekcije drugih narodov. Štiri leta je bila porotnica na koprskem sodišču in iskana kot prevajalka iz madžarskega jezika.

Ustvarjalna je tudi na umetniškem področju: že v mladosti je pokazala likovni talent, od leta 1975 piše pravljice, črtice, spomine, nekatere so bile objavljene v literarnih revijah (Kurirček, Primorska srečanja, Fontana) in nagrajene na natečajih, posveča pa se tudi družinski kroniki.
 
Leta 2017 je izšla knjiga njenih kratkih zgodb (Po sledeh spominov ...), ki jih je zbrala in uredila Špela Pahor.
 

 

Literatura
Srečanja v Piranu: življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Piran: Mestna knjižnica, 2007.  
Odprti k morju: 50. obletnica Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran. Piran: Pomorski muzej "Sergej Mašera", 2005.

 


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 13.2.2018, Karmen Kodarin, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh