1.157 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HLADNIK Franc
Foto: dLib - Digitalna knjižnica Slovenije
Galerija slik

HLADNIK, Franc


Rojen: 
29. marec 1773, Idrija
Umrl:  25. november 1844, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Botanik Franc de Paula Hladnik se je rodil očetu Mateju, rudarskemu uslužbencu, in materi Doroteji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem v Ljubljani gimnazijo. Šolanje je nadaljeval s filozofskimi študijami, vstopil v bogoslovje in teološki študij končal leta 1795. Delo je dobil v licejski knjižnici, sredi leta 1796 je bil posvečen. Dodelili so mu mesto kaplana, vendar je zaradi zdravstvenih težav prosil za razrešitev s tega mesta.

Jeseni 1796 se je začela njegova pedagoška poklicna pot: nameščen je bil za učitelja četrtega razreda na normalki v Ljubljani, čez nekaj let je dobil še delo učitelja na mehanični šoli. Leta 1802 je postal ravnatelj normalnih šol, leta 1807 ravnatelj gimnazije v Ljubljani in 1810 profesor naravoslovja in botanike Centralnih šol v Ljubljani. Imel je predavanja iz botanike, ki so jih lahko obiskovali tudi gimnazijci od 5. razreda dalje. Eden takih poslušalcev je bil tudi Henrik Freyer, čeprav mu Hladnik iz bojazni, da bi Freyer zanemarjal druge predmete, sprva ni dovoli, da bi ta predavanja obiskoval.

Zanimanje za naravoslovje in botaniko je razvil že v študentskih letih. Botaniki se je posvetil v času, ko je postal ravnatelj realke. Leta 1810 je ustanovil Botanični vrt v Ljubljani in ga vodil do leta 1834; v tem času so vanj zasadili več kot 2200 vrst rastlin. Prehodil je številne kraje na Kranjskem, Goriškem, Koroškem in Štajerskem. Nabiral je rastline, ki jih je presajal na vrt, jih pošiljal tujim botanikom, ki so ga cenili in navajali v svojih delih, in ustvarjal svoj herbarij, ki ga je leta 1836 daroval Kranjskemu deželnemu muzeju. Objavil ni ničesar, so pa ohranjena nekatera njegova dela in zapiski. Po njem se imenuje več rastlin.

Upokojil se je leta 1837 zaradi mrene na očeh, kmalu je oslepel. Umrl je v Ljubljani, 25. novembra 1844.

Med letoma 1844 in 1898 je izšlo več zapisov (življenjepisov) o Francu Hladniku; Bleiweisov je edini, ki je izšel še za časa Hladnikovega življenja. Objavljen je bil v Kmetijskih in rokodelskih novicah, marca 1844. 

Ob 2oo-letnici Botaničnega vrta so v Idriji organizirali posvet o Hladniku in mu na Magazinu postavili spominsko ploščo. Republika Slovenija je izdala spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljen cvet rebrinčevolistne hladnikije ali hladnikovke. V letu 2012 je izšla monografija o Hladniku.
 




Literatura
Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 2012
Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje. V: Scopolia, 2015, št. 83/84, str. 113–146. Tematska številka Nada Praprotnik: Botaniki, njihovo delo  in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Praprotnik, N. Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje. V: Idrijski razgledi, 2010, št. 2, str. 18–27.
Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1981, str. 535.
Rechfeld, P. J. Franz de Paula Hladnik. Njegovo življenje in delo, po obstoječih dokumentih sestavil. Izdalo Historično društvo za Kranjsko, 1849, str. 69–86. Prevod v slovenščino. V: Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani, Ljubljana, 2012, str. 57–91.
Foto: dlib Franc Hladnik (1776–1844) (18??). URN:NBN:SI:IMG-JMJ5V5OY from https://www.dlib.si.



Glej tudi

link   Dr. Bleiweis: Franz Hladnik, v: Kmetijske in rokodelske novice, 1844
link   Slovenska biografija
link   Franc Hladnik, bivši vodja ljubljanskega gimnazia in slaven želišar
link   Franc Hladnik in njegovo botanično delovanje


Prispeval/-a: Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 7.6.2018, Breda Seljak, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh