1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
JENKO Slavoj (Avgust)
Foto: Iz knjige Znameniti i zaslužni Hrvati. Zagreb, 1990. Str. 121
Galerija slik

JENKO, Slavoj (Avgust)


Rojen: 
12. avgust 1852, Trnovo (Ilirska Bistrica)
Umrl:  6. avgust 1907, Hrušica pri Podgradu


Kraj delovanja: 


 Po končani osnovni šoli v Trnovem je Slavoj študij nadaljeval na realki v Gorici in v Ljubljani, kjer je leta 1870 maturiral. Študij tehnike je vpisal na visoki tehnični šoli v Gradcu. Že v času študija se je navduševal za Kollarjevo zamisel o skupnem slovanskem književnem jeziku. O tem je predaval graškemu društvu južnoslovanskih študentov, katerega član je bil tudi sam.
Proti koncu sedemdesetih let se je za stalno naselil v Podgradu, kjer je imel svojo lastno trgovino. Več let je bil župan in osrednja osebnost gospodarskega in kulturnega življenja v Podgradu. Skupaj s svojimi somišljeniki je leta 1885 ustanovil gospodarsko zadrugo za podgrajski okraj in bil njen odbornik do svoje smrti. Kot zaveden narodnjak se je vseskozi udeleževal in aktivno sodeloval tudi na narodnih taborih, kjer je govoril o poreškem kreditnem zavodu in o potrebi ustanovitve hranilnice za podgrajski okraj. Leta 1894 je uresničil svojo zamisel in ustanovil Podgrajsko posojilnico in hranilnico. Hranilnica je sprejemala in obrestovala hranilne vloge, podeljevala kredite in se ukvarjala z meničnimi posli. Poslovala je pozitivno in z zbranim denarjem dvigovala in pospeševala razvoj obrti, trgovine in kmetijstva. Z njo se je hotel Jenko politično in gospodarsko osamosvojiti, da bi lahko kljuboval napadom tuje, predvsem italijanske buržoazije, ki je pridobivala vse več veljave v naših krajih. Po njegovi zaslugi je bila leta 1902 ustanovljena mlekarna v Hrušici. Uspešno je deloval tudi na kulturnem področju. Razširil je delovanje podgrajske Čitalnice in dal pobudo za graditev Narodnega doma v Podgradu.
Leta 1884 je bil kot edini Slovenec izvoljen za deželnega poslanca v okraju Podgrad-Volosko. V Istrskem saboru si je nenehno prizadeval za rabo slovenskega in hrvaškega jezika v deželnih in državnih uradih, za pogozdovanje Istre ter za boljše železniške povezave med Reko, Trstom in Istro. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju Hrvaško-slovenskega kluba in bil njegov tajnik dve leti. Funkcijo deželnega poslanca je uspešno opravljal polnih sedemnajst let.

 

Literatura
Pod starim gradom: 80 let narodnega doma.Podgrad: Kulturno društvo, 1985.
Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 7. Gorica: goriška Mohorjeva družba, 1981, str. 586.


Glej tudi



Prispeval/-a: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Zadnja sprememba: 20.9.2019, Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh