1.190 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
JURINČIČ Edelman
Foto: Pregarc, A. in Jurinčič, E. Zemlja-zemljica. Nova Gorica: Branko, 2001. (Fotografija je na platnicah knjige.)
Galerija slik

JURINČIČ, Edelman


Rojen: 
20. januar 1952, Boršt pri Kopru
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Edelman Jurinčič se je rodil v kmečko oziroma delavsko družino, očetu Antonu in materi Vitki Bembič. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Marezigah, je šolanje nadaljeval na poklicni tesarski šoli v Ljubljani in se zaposlil pri Mehanotehniki. Po odsluženem vojaškem roku je zaključil tudi Pedagoško akademijo v Kopru in Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. V svojem življenju je opravljal veliko poklicev; delal je kot tesar na gradbiščih, kot učitelj na osnovnih šolah na Obali, izobraževal je delavce v delovni organizaciji Tomos Koper, kjer je bil tudi sam zaposlen kot delavec, nazadnje pa je opravljal poklic učitelja, vzgojitelja in pomočnika ravnatelja na Srednji gostinski šoli v Izoli. Kot otrok je nekaj let živel v Izoli, nato pa se je kot mladoletni prestopnik moral odseliti v Boršt pri Kopru, kjer je večinoma opravljal hlapševska dela na kmetiji pri Brkljih. Zaradi tega dela je zasovražil zemljo in vse, kar je povezano z njo, kar se odraža tudi v nekaterih njegovih pesnitvah. Ko je končal osnovno šolo in se osamosvojil, se je preselil v mesto, nazaj v Izolo.
 
Objavljati je začel v osnovnošolskem glasilu, nadaljeval pa v Mladih potih, Kapljah, Obali, Prostoru in času, Idrijskih razgledih, Sodobnosti, Primorskih srečanjih, Dialogih, Problemih, Fontani in Agrasu, kjer je večinoma objavljal le svojo poezijo, medtem ko je večina njegovih kratkih proznih del izšla v Mladini. Nekatera njegova dela so bila tudi prevedena v jugoslovanske jezike. V svojih mladih letih je deloval pretežno pod mentorstvom pisatelja Marjana Tomšiča. V slovenski Istri se je tako hitro uveljavil kot pesnik in pisatelj kratkih proznih tekstov.

Leta 1973 je pri Založništvu tržaškega tiska in Lipi izdal svojo prvo pesniško zbirko, ki jo je naslovil Pesniški list (št. 7), tej pa so sledile še številne druge. Pesniški list prinaša 12 pesmi, v katerih pesnik na modernističen način izraža tesnobo sodobnega človeka.
 
Jurinčič je prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča, član Društva slovenskih pistateljev in soustanovitelj Združenja književnikov Primorske, kjer je imel dolgo časa tudi vlogo člana upravnega odbora. Bil je eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi literarne revije Fontana, pri kateri je tudi urednikoval, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi revije Agras. 

Dela:

Pesniške zbirke:
Partenze - partenze, 2008
Pet = Cinque, 2006
Zemlja - zemljica, 2001
Pod Sočergo v maju, 1995
Istrijanova molitev, 1993
Aforizmi, 1991
Ribiški spevi, 1990
Apokalipsa: (skrivno razodetje), 1989
Mladi junci v ritmu jeseni, 1986
Pesniški list (št. 7), 1973

Kratka proza:
Istrani, 1991

Pripravili: Teja Čeč in Tina Slatnar


Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1981, str. 603.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: 1. knjiga: A-L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 430.
Jurinčič, E. Mladi junci v ritmu jeseni. Koper: Lipa, 1986.


 


Glej tudi

link   Wikipedia
link   COBISS.SI
link   Slovenska biografija


Prispeval/-a: Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Zadnja sprememba: 10.5.2016, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh