1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KAFFOL (KAFOL, KOFOL) Filip Jakob
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KAFFOL (KAFOL, KOFOL), Filip Jakob


Rojen: 
4. julij 1819, Pečine (Šentviška planota)
Umrl:  29. februar 1864, Pečine


Kraj delovanja: 
Rut


Po pridobljeni osnovni izobrazbi, ki mu jo je nudil stric in pečanski kaplan Anton Klemenčič, je Kafol nadaljeval šolanje v Gorici. Po končani gimnaziji se je l. 1841 vpisal na goriško semenišče in bil leta 1845 posvečen v duhovnika. Najprej je kot kaplan služboval v Volčah (1846) in Ročinju (1847 – 1854). Skrbel je tudi tudi za šolski pouk, za kar je leta 1852 prejel pohvalo tedanjega šolskega ministrstva. L. 1854 je odšel za kaplana v Batuje, kjer je ostal do leta 1857. Tu je na novo vpeljal osnovnošolski pouk in bil zaslužen, da je vas Selo l. 1857 prišlo iz kamenjske pod batujsko duhovnijo. V času kolere, ki je razsajala po Goriškem (1855), se je izkazal s požrtvovalnostjo, za kar je prejel z Namestništva v Trstu posebno pohvalo. 1857. je Kafol odšel najprej v Celje k Lazaristom, od tu pa v semenišče v Pariz, kjer se je pripravljal za misijonarja sv. Vincencija. Po zaključenem noviciatu se je preko Rima, kjer se je osebno srečal s papežem, vrnil na Štajersko in prevzel mesto ljudskega misijonarja pri sv. Jožefu v Celju. Kmalu zatem je izstopil iz družbe in se vrnil na Tolminsko. Najprej je postal župni upravitelj v Rutu v Baški grapi (1858-59), nato pa je bil do smrti vikar v rojstni vasi Pečine.

Že kot kaplan v Ročinju je postal dopisnik tedanjih časopisov: Kmetijskih in rokodelskih novic, Zgodnje Danice in Slovenskega prijatla. V krajših prispevkih je pisal predvsem o dogodkih v krajih, kjer je bival, po njegovi smrti pa je bilo v Slovenskem prijatlu objavljenih tudi več daljših del, predvsem pridig. Te so izšle še za časa njegovega življenja tudi v štirih samostojnih knjižnih delih. Zanimalo ga je tudi zgodovinopisje. Leto pred smrtjo je v Slovenskih večernicah objavil domoznansko črtico o zgodovini domače fare na Pečinah, nedokončana in neobjavljena pa je ostala njegova zgodovina tolminske grofije ter še nekaj drugih daljših tekstov, med drugim tudi katekizem za misijone. V slovenski cerkveni in laični javnosti se je Kofol proslavil predvsem s svojimi jasnimi, gorečimi in v lepi slovenščini napisanimi pridigami, ki so ga postavljale v sam vrh tedanjih slovenskih cerkvenih piscev. Zaradi neutrudnega dela na cerkvenem in prosvetnem področju je bil leta 1861 izvoljen za poslanca Tolminske v Goriški deželni zbor. Tu je postal opazen tako zaradi svojih govornih sposobnosti, kot tudi zaradi radikalnih zahtev, ki jih je postavljal. Bil je prvi, ki je v Goriškem deželnem zboru spregovoril v slovenskem jeziku in zahteval, da to postane splošna pravica in praksa, potegoval se je za izgradnjo ceste po dolini Idrijce do Cerkna, za zmanjšanje davčnih dajatev za ceste na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem ter za razmislek o prepovedi kozjereje, ki je prizadela predvsem revnejše prebivalstvo. Zaradi stališč in zahtev, ki jih je postavljal, si je kmalu nakopal več nasprotnikov. Po parih mesecih poslanske službe je junija 1861 poslanski mandat odložil, rekoč, da duhovniški poklic ni združljiv z dolžnostmi poslanca. Istočasno je umaknil tudi vse zahteve, ki jih postavil na seji 22. 4. 1861. Kmalu je začel bolehati, zaradi česar je v začetku leta 1864 prosil za premestitev v Solkan, vendar je ni dočakal. Umrl je na rodnih Pečinah, kjer je tudi pokopan.

Slovesnost v Tolminu, Kmetijske in rokodelske novice, 25. 10. 1848, št. 43, s. 181-182
Dopis od Soče, Kmetijske in rokodelske novice, 4. 7. 1849, št. 27, s. 117
Mision v Kanalu pri Soči, Zgodnja Danica, št. 50, 1850, s. 211
Dan XVI. Listopada 1851 po Goriški nadškofiji, Zgodnja Danica, 27. 11. 1851, št. 48. s. 198
Od Soče, Zgodnja Danica, 4. 8. 1853, št. 31, s. 128
Od Soče (psevdonim Pečan), Zgodnja Danica, 1. 9. 1853, št. 35, s. 143
Od Soče (psevdonim Pečan), Zgodnja Danica, 6. 10. 1853, št. 40, s. 164
Od angelov varhov - vsim keršanskim mladenčem, Zgodnja danica, 24. 11. 1853, št. 47, s. 190
Domači ogovori po nedelskih evangelijih za verne ljudi na deželi, 1. zvezek, Celovec 1853
Domači ogovori po nedelskih evangelijih za verne ljudi na deželi, 2. zvezek, Ljubljana 1856
Od Soče, Zgodnja Danica, 24. 6. 1858, št. 13, s. 102-103
Slednja beseda o cerkljansko-tolminski cesti, Kmetijske in rokodelske novice, 3. 8. 1861, št. 31, s. 250
Večne resnice v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah, 1. zv., Gorica 1861
Večne resnice v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah, 2. zv., Gorica 1862
Sv. Mohor, pervi apostelj Slovencov, Zgodnja Danica, 10. 12. 1862, št. 35, s. 278
Cerkvica sv. Mohora na Tolminskih Pečinah: domorodne čertice, Celovec 1863
Govor za praznik sv. Mohora, Slovenski prijatel, 15. 6. 1865, št. 6, s. 219-228
Ogovori pri delitvi sv. birme, Slovenski prijatel, 15. 11. 1876, št. 11, s. 435-442
God neomadežnega spočetja Marije Device, Slovenski prijatel, 15. 11. 1876, št. 11, s. 425-434
Govor v čast sv. Mohoru, Slovenski prijatel, 15. 3. 1877, št. 3, s. 142-144 in 15. 4. 1877, št. 4, s. 176-181


Literatura
Cerkveno slovstvo na Goriškem, Zgodnja Danica, 3. 9. 1853, št. 9, s. 39
Iz Ljubljane, Zgodnja Danica, 3. 1. 1856, št. 1, s. 3
J. Mlinar: Iz Gorice, Kmetijske in rokodelske novice, 11. 5. 1861, št. 19, s. 152
Iz Gorice, Zgodnja Danica, 11. 8. 1861, št. 8, s. 62-63
Iz Gorice, Zgodnja Danica, 20. 9. 1862, št. 9, s. 70
Iz Tolmina, Kmetijske in rokodelske novice, 5. 3. 1864, št. 10, s. 80
Iz Gorice, Zgodnja Danica, 10. 3. 1864, št. 8, s. 64
Iz Gorice, Zgodnja Danica, 1. 12. 1964, št. 34, s. 276
Iz okolice Goriške, Zgodnja Danica, 29. 9. 1871, št. 39, s. 316
J. K.: Filip Jakob Kafol, Slovenske večernice za poduk in kratek čas, Celovec 1878, s. 37-42
S. Rutar: Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, s. 208-209
A. Žlogar: Pogled na cerkveno književnost slovensko l. 1883, Ljubljanski zvon, št. 5, 1884, s. 315
J. Marn: Filip Jakob Kafol, Jezičnik – knjiga slovenska v XIX. veku, let. 25, Ljubljana 1887, s. 59-61
D. Lončar: Življenjepis politikov in žurnalistov, Politično življenje Slovencev, Ljubljana 1921, s. 142
A. Gabršček: Goriški Slovenci I. 1840-1900, Gorica 1932, s. 58, 160-163
Filip Jakob Kofol, za 75-letnico njegove smrti, Koledar GMD 1939, s. 65-66
J. Moder: Iz zdravih korenin močno drevo, Celje 1952, s. 106, 109, 111-113, 126-127, 174, 254
V. Melik: Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, s. 375
B. Marušič: Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola, Zgodovinski časopis 1-2, l. 23, 1969, s. 7-11
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. Zvezek, Gorica 1882, s. 7-8
K. Ozebek: Naši pomembni rojaki, Zbornik Šentviške planote, Šentviška Gora 1992, s. 85-95
B. Marušič: Goriški deželni zbor in Šentviška planota (1861-1918), Zbornik Šentviške planote, Ponikve 1998, s. 89-98


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Digitalna knjižnica Slovenije - clanek
link   Digitalna knjižnica Slovenije - clanek


Prispeval/-a: Karla Kofol, Tolminski muzej
Zadnja sprememba: 14.8.2012, Karla Kofol, Tolminski muzej

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh