1.194 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KAFOL Franc (Franjo)
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KAFOL, Franc (Franjo)


Rojen: 
3. december 1892, Čepovan
Umrl:  7. december 1964, Ljubljana


Kraj delovanja: 
Grm


Po končani ljudski šoli v domačem kraju je Franc (v nekaterih virih tudi Franjo) Kafol nadaljeval šolanje v Gorici. Od tu ga je pot vodila v Klosterneuburg blizu Dunaja, kjer je leta 1912 končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinogradništvo ter se leta 1914 specializiral v Lednici na Slovaškem.

Med 1. svetovno vojno je služboval v Črni gori in Dalmaciji, nato pa se je leta 1919 kot učitelj zaposlil na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Izkazal se je kot odličen pedagog, predavatelj, organizator strokovnih tečajev in posvetov. Več let je vodil drevesnici in trsnici v Kostanjevici in v Leskovcu, skrbel za matične nasade in strokovno izobrazbo delavcev.

Po zelo uspešnih letih delovanja na Grmu ga je Kmetijska družba za Slovenijo leta 1927 izvolila za tajnika, kmalu pa je postal tudi urednik glasila Kmetovalec (1931–1934). Pozneje je bil imenovan za banovinskega inšpektorja in svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Po smrti slovenskega čebelarja in sadjarja Martina Humka je bil izvoljen za predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije, bil je tudi glavni urednik glasila Sadjar in vrtnar (1943–1948). Po osvoboditvi je postal strokovni sodelavec uprave za sadjarstvo in vinogradništvo pri Ministrstvu za kmetijstvo.

Strokovni krogi so ga zelo cenili in uvrščali med najpomembnejše ter najbolj razgledane slovenske in jugoslovanske pomologe. Izbran je bil za sodelavca in člana jugoslovanske pomološke komisije. Veliko je pisal, objavil je več poljudnih in strokovnih člankov ter dve pomembni publikaciji Sadjarstvo ter Češnja in višnja.

Urška Magajne


Dela:
Češnja in višnja: sodobno pridelovanje, 1964.
Predelava sadja v brezalkoholne pijače, 1956.
Koledar in navodila sadjarjem in vrtnarjem, 1944 (urednik).
Praktično novodobno sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje z 81 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1944.
Sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje: z 81 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1943.
Soljenje, prekajanje in hranjenje mesa, 1936.
Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale, 1934.
Naprava vinskega kisa, 1932.
Naprava stanovitnega sadjevca, 1931.
Zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter škropljenje drevja, 1929.
Počrnenje vina ali sadjevca, 1928.
Zatiranje oidija ali prave trtne plesni, 1928.
Kako sadimo sadno drevje ob cestah in potih, 1927.
Sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje: z 18 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1927.




Literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 437.
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 369.
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 8–9.
Krško skozi čas: 1477–1977: zbornik ob 500-letnici mesta, Krško, 1977, str. 555–556.



Glej tudi

link   Wikipedija


Prispeval/-a: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 28.5.2014, Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh