1.181 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KALAN Ludovika
Foto: Fotografija posneta leta 1936 na Reki. Original hrani vnuk Roberto D'Ans.
Galerija slik

KALAN, Ludovika


Rojena: 
24. avgust 1900, Pivka (tedaj Šempeter na Krasu)
Umrla:  17. maj 1983, Koper


Kraj delovanja: 


Rodila se je v Šempetru na Krasu (danes Pivka) materi Ivani Čelihar in očetu Mihaelu, ki je bil nadučitelj. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in kratek čas v Gorici. Leta 1921 je maturirala na Državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Tri leta (1921-1924) je poučevala v vasi Palčje, nedaleč od Pivke in v tem času ustanovila tri pevske zbore: šolskega, društvenega in cerkvenega. Službo je izgubila, ker je italijanska oblast zahtevala, da opravi maturo tudi na italijanskem učiteljišču, kar je gladko zavrnila. Nato je poučevala zasebno. Leta 1925 se je poročila z inženirjem Godefroidom D'Ansom z Reke, ki je bil belgijske narodnosti. Preselila se je na Reko in tam rodila dva sinova. Jeseni 1943 so Angleži bombardirali Reko in njihov dom je bil porušen. Mož je ostal pod ruševinami, a so ga rešili. Dolgo je okreval, nato se je vrnil v Belgijo. Vabil jo je, naj gre z njim, a se za to ni mogla odločiti. Po kapitulaciji Italije je po nalogu Osvobodilne fronte v Pivki ustanovila slovensko partizansko šolo in strokovno usposabljala partizanske učiteljice. Prva leta po vojni je še poučevala v Pivki. Jeseni 1947 so jo z brzojavnim pozivom obvestili, da bo nadaljevala delo v Portorožu, kjer je poučevala tri leta. Leta 1949 ji je šolski inšpektor zaupal nalogo, da naj ustanovi prvo slovensko osnovno šolo v Piranu. Šola je odprla vrata jeseni leta 1950. Ludovika Kalan je bila učiteljica in ravnateljica. Po združitvi štiriletne osnovne šole z nižjo gimnazijo, ki se je leta 1956 v Piran preselila iz Portoroža, je leta 1957 opustila ravnateljevanje, poučevala pa je do leta 1963, ko se je upokojila. 

Literarno ustvarjanje je Ludoviko Kalan spremljalo že od učiteljišča dalje. Pisala je pesmi za odrasle in pesmi ter krajšo prozo za otroke ter prevajala iz italijanščine, francoščine, španščine in nemščine. Svoja dela in prevode za odrasle je objavljala v različnih revijah in časnikih: Jugoslovanskem učiteljiščniku, Jadranki, Ženskem svetu, Razgledih, Jadranskem koledarju, Tržaških razgledih Obzorniku in Delu, za otroke pa v Cicibanu, Pionirskem listu, Barčici, Čebelici, Galebu in Mladem rodu. V samozaložbi je izdala dve pesniški zbirki. Ob izidu prve je Kalanova imela že 70 let. Prijateljem je zaupala, da se ni mogla prej opogumiti za izdajo pesmi. Več njenih pesmi so uglasbili Janez Kuhar, Peter Lipar, Rado Simoniti, Pavel Šivic in narodnozabavni ansambel Primorski fantje. Zadnja leta svojega življenja je bila precej bolna. Leta 1983 je bila prepeljana v Dom ostarelih Koper. Tam jo je v zadnjih dneh njenega življenja večkrat obiskal prijatelj Pavle Zidar, ki ji je posvetil roman z naslovom »Koliko morja je v zrnu soli«. 
 
Od nje so se poslovili 19. maja v Kopru, nato pa je bila prepeljana v Pivko, njen ljubi rojstni kraj. 

Leta 1973, ob 30-letnici zloma fašizma, je prejela priznanje z žigi in podpisi županov desetih primorskih občin. Občina Piran ji je podelila priznanje ob 25-letnici slovenske osnovne šole. Društvo pedagoških delavcev Koper jo je leta 1979 imenovalo za častno članico.

Njene pesmi so izšle v treh samostojnih knjigah:
V pozni jeseni, 1970
Na obali : pesmi za otroke, 1971
Izbor pesmi ob 110-letnici njenega rojstva, 2010


Literatura
Margon, I.: Esej o življenju in delu Ludovike Kalan. V: Ludovika Kalan: izbor pesmi ob 110 – letnici njenega rojstva. Pivka: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa; Postojna: Galerija 2, 2010, str. 5-6, 63-77. 
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 9-10. 
Žibert, T.: Ludovika, šla boš v Piran in odprla slovensko šolo!. V: Zbornik spominov udeležencev NOB in graditve domovine, 1985, str. 78-80.
Bonaca, M.: Ludovika Kalan : velika učiteljica, pokončna Slovenka, pesnica in prevajalka : 24. VIII. 1900 - 17. V. 1983, rojena in pokopana v Pivki. V: Brazde s trmuna, 2005, št. 10, str. 82-86. 

Ustni vir: Roberto D'Ans, 2013


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 18.11.2013, Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh