1.185 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KALIN Boris
Foto: Digitalna knjižnica Slovenije, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK
Galerija slik

KALIN, Boris


Rojen: 
24. junij 1905, Solkan
Umrl:  22. maj 1975, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Mama Hedvika Žvokelj, poštarica iz Solkana in oče Tomaž Kalin iz Ajdovščine , višji računski nadsvetnik v Gorici, sta imela sedem sinov in vsem sta zagotovila izobrazbo.

Boris Kalin je študiral na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kiparstvo ga je poučeval Alojz Repič (1866-1941) iz Vrhpolja pri Vipavi. Študij je nadaljeval v Zagrebu na Akademiji za likovno umetnost od leta 1924-1929 in ga zaključil s specialko pri Ivanu Meštroviću. Učili so ga profesorji Rudolf Valdec, Franjo Kršinić in Ivo Kerdić. Ob koncu šolanja ga je v svojo mojstrsko šolo sprejel Ivan Meštrović. Po končanem šolanju se je izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Med obema vojnama se slovenski kiparji niso mogli preživljati z umetniškim ustvarjanjem, zato se je Kalin zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar v Ljubljani, kjer je delal do konca druge svetovne vojne. Tu se je ukvarjal predvsem z nagrobno plastiko in si pridobil dragocene izkušnje v obdelovanju marmorja. V letih 1945-1970 je bil profesor za kiparstvo in dvakrat rektor na ljublanski Akademiji upodabljajočih umetnosti (sedanji Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani).

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad: Komite za znanost in kulturo FLRJ mu je leta 1947 podelil naslov »mojster likovne umetnosti«, 1953 leta je bil izvoljen za rednega člana SAZU, trikrat je prejel Prešernovo nagrado (leta 1947, 1948 in 1950). Najvišje jugoslovansko priznanje, nagrado AVNOJa so mu podelili leta 1971, Občinska skupščina Nova Gorica pa ga je razglasila za častnega občana.



Izbor del

Mati z otrokom, 1937
Splavar, 1938 (na Bledu in v Celju)
Klečeči akt, 1943
Mali torzo, 1944
Sedeči akt, 1945
Jutro II, 1946
Petnajstletna, 1947
Spomenik talcem v Gramozni jami, 1947 (Ljubljana)
Maršal Tito, 1948
Grobnica herojev v Ljubljani, 1949/1952 (relief)
Talec, 1951 (Begunje na Gorenjskem)
Kipi na pročelju občinske stavbe, 1956 (Nova Gorica)
Spomenik Francetu Bevku, 1974 (Nova Gorica)



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 12.
Enciklopedija Slovenije: 4. knjiga: od Hac -Kare. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 372.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: prva knjiga: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 439-440.
Marušič, B.: Z zlatimi črkami. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Koper: Lipa, 1987, str. 267-269.
Kalin, B.: Kipar Boris Kalin. Nova Gorica: Goriški muzej, 2005


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Prešernovi nagrajenci
link   cobiss/bibliografija o Borisu Kalinu


Prispeval/-a: Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 11.3.2015, Sandra Simoniti, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh