1.127 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KANDUČ Drago
Foto: Zasebni album: Ana Kanduč
Galerija slik

KANDUČ, Drago


Rojen: 
30. januar 1932, Idrija
Umrl:  1. junij 1993, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Avtoriteta na področju slovenskega godbeništva, pedagog, ki se je trajno zapisal v zgodovino razvoja glasbenega šolstva na Primorskem, in dirigent z najdaljšim stažem v idrijski pihalni godbi Drago Kanduč je izhajal iz rudarske družine z osmimi otroki, tremi dekleti in petimi fanti. Oče Ivan je kot rudar delal v rudniku, ker ni hotel poitalijančiti slovenskega priimka, ga je italijanska oblast v času fašizma odstranila s položaja rudniškega knjigovodje. Mati Ivana je bila gospodinja.
V družini se pred Dragom z glasbo ni ukvarjal nihče, le brat Franci je pri idrijski pihalni godbi igral rog. Pred odhodom na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani je obiskoval idrijsko osnovno in glasbeno šolo. Bil je tudi nadarjen nogometaš.
Idrijsko pihalno godbo je za kratek čas prvič prevzel za dirigentom Jožefom Klemenčičem leta 1954 in jo je vodil do odhoda na služenje vojaške obveznosti leta 1955.
Neprekinjeno trideset let ji je dirigiral od leta 1961. Takrat se je tudi zaposlil v Glasbeni šoli v Idriji, kjer je poučeval trobila, tolkala, harmoniko, kitaro ter nauk o glasbi. Leta 1962 je začel voditi mladinsko godbo, ki je, preden se je priključila rudarski, samostojno delovala tri leta. Idrijska pihalna godba je pod njegovim vodstvom posegala po zahtevnejšem programu. Že v prvih letih njegovega vodenja se je godba z druge težavnostne stopnje prebila v prvo. Do svoje smrti leta 1993 je s strokovnim nazivom svetovalec poučeval na idrijski glasbeni šoli in bil od leta 1981 do leta 1989 tudi njen ravnatelj.
Enaintrideset let (od 1954 do 1985) je bil dirigent idrijske pihalne godbe, žirovske godbe pa od 1966 (1965?) do 1993 (1992?).
Kot kapelnik je idrijsko pihalno godbo vodil na tekmovanjih slovenskih pihalnih orkestrov, petkrat zelo uspešno, na srečevanjih rudarskih godb doma in v tujini ter na republiških revijah. V svojem času je bil najnaprednejši slovenski kapelnik, vešč orkestracije, iz klavirskih izvlečkov kompozicij za pihalne orkestre je orkestriral kompozicije tujih avtorjev za idrijski in žirovski pihalni orkester. Naredil je mnoge priredbe. Pod njegovim vodstvom je idrijska godba igrala celo Schubertovo »Nedokončano« simfonijo, skladbo, ki je pomenila radikalno novost, saj je poleg melodije, harmonije in ritma kot enakovreden element uvedla še zvočno barvo. Godba je pogosto igrala Idrijske narodne pesmi, zborovske skladbe Zorka Prelovca, ki jih je za orkester verjetno priredil Kanduč sam.
Pri Plesnem in zabavnem orkestru Idrija je igral trobento, bil član Primorskega orkestra ter leta 1979 član žirije prve republiške revije pihalnih orkestrov. Bil pa je tudi zelo dober šahist.

Zadnjič je Godbenemu društvu Alpina Žiri dirigiral na prvomajski budnici 1. maja 1993 v Žireh.

Z ženo Ano imata dva sinova, starejšega Zorana, ki je doktor pravnih znanosti in igra bobne (z začetki v idrijski pihalni godbi), v osemdesetih letih je bil eden izmed akterjev tedanje avantgardne jazz scene (član skupine Begnagrad, Viva La Musica, Behemont, Miladojka Youneed), ter mlajšega Matjaža, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist.

Krajevna konferenca SZDL Žiri je Dragu Kanduču leta 1977 za posebne dosežke na področju družbeno-politične in društvene dejavnosti podelila Priznanje OF Slovenskega naroda. Istega leta je kot kapelnik za vestno in kvalitetno vodenje pihalnega orkestra Alpina prejel priznanje Alpine, tovarne obutve Žiri. Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka mu je leta 1982, ob 40-letnici ustanovitve orkestra, kot dirigentu Pihalnega orkestra Alpina Žiri izrekla priznanje in zahvalo. Leta 1987 mu je priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda podelila tudi krajevna konferenca SZDL Idrija. Za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, kulturno-vzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na glasbenem področju, je leta 1987 prejel Gallusovo listino. Bil je tudi prejemnik zlate Gallusove značke.
 

 

Literatura
Trušnovec M. Odgovornost, čast … in sreča. V: 350 let Godbenega društva rudarjev Idrija, 2015, str. 38-41.
Arhiv Godbenega društva Alpine Žiri
Ustni vir: Matjaž Kanduč, Ana Kanduč, Domen Prezelj, sodobniki, 2016
 


Glej tudi



Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 14.11.2016, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh