1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KAVS Franc
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KAVS, Franc


Rojen: 
13. november 1913, Čezsoča
Umrl:  17. november 1970, Trst


Kraj delovanja: 


Po zaključeni dvoletni trgovski šoli v Trstu se je vrnil na rodno Bovško in bil aktiven v protifašističnem gibanju, predvsem pri organizaciji TIGR. Že v dijaških letih je sicer skupaj z Zorkom Ščuko izdajal ilegalni list, ki pa se ni ohranil. Zaradi suma sodelovanja pri požigu šole v Bovcu so ga italijanske oblasti dodatno nadzirale, sicer pa so ga leta 1931 tudi aretirali, a je bil kmalu izpuščen. Preganjanje oblasti mu je preprečilo nameravani študij v Trstu, Kavsa pa se zaradi njegove razgledanosti in načitanosti vseeno smatra za intelektualca. V tridesetih letih je veliko hodil po hribih in se večkrat čez gore tudi odpravil na jugoslovansko stran, predstavljal pa je enega pomembnejših tigrovcev na Bovškem; kot privrženec naprednih slovanskih idej se je udeležil tudi sokolskega zleta v Pragi. Ob obisku fašističnega voditelja Benita Mussolinija v Kobaridu septembra 1938 so tigrovci ob sodelovanju z pripravljali atentat, ki bi ga moral izvesti prav Kavs, ki naj bi se razstrelil z opasano bombo in ob tem ubil osovraženega Duceja. Atentata ni izvedel, kar največkrat pojasnjujejo s tem, da se je s tem izognil številnim nedolžnim žrtvam, do katerih bi prišlo v primeru eksplozije, v ozadju odpovedi razstrelitve pa so po vsej verjetnosti predvsem osebni razlogi Franca Kavsa oziroma vloga njegove mačehe pred nameravanim dejanjem; obstajajo sicer tudi viri, ki namigujejo na to, da je atentat preprečila britanska obveščevalna služba, da bi zavarovala svoje tamkajšnje sodelavce. Viri v zvezi s tem so v svojih poročanjih nasprotujoči, dogodek pa se je mitiziral in zaradi Kavsovega povojnega siceršnjega molka v zvezi s tem ni ostal povsem pojasnjen. V letih 1939 in 1940 je bil večkrat aretiran in dalj časa zaprt v Vidmu, Rimu in Trstu. Decembra 1941 so ga na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt, a mu obsodbo takoj znižali na dosmrtno ječo. Zaprt je bil na otoku Santo Stefano v Tirenskem morju. Po kapitulaciji Italije so ga osvobodili zavezniki, nakar je živel in za tisk slovenskega partizanskega gibanja delal v Rimu, nato pa preko južne Italije odšel na slovensko osvobojeno ozemlje, kjer je delal kot časnikar v Črnomlju. Po koncu druge svetovne vojne je najprej delal pri Ljudski pravici, nato pa od oktobra 1945 do smrti pri tržaškem Primorskem dnevniku. Urejal je tudi Ljudski tednik, ki je med letoma 1946 in 1951 pri istem založniku izhajal kot politično-informativni list primorskih Slovencev. Umrl je nenadoma, na poti iz uredništva v Trstu. Leto dni po njegovi smrti so bile sodbe drugega tržaškega procesa ponovno ovrednotene in skupaj z drugimi se je tudi obsodba Franca Kavsa posmrtno razglasila za nično.




Literatura
Tretja skupina na sporedu razprav pred sodiščem za varstvo države v Trstu, Slovenec, št. 286a (6. 12. 1941), str. 2
T. Rutar: Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927-1940; v: Tolminski zbornik 1975: druga knjiga, Tolmin 1975, str. 315-361
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KAVS Franc)
Enciklopedija Slovenije, 5. Zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KAVS, Franc)
B. Rutar: TIGR proti duhovnemu genocidu fašizma nad Primorci: Tolminsko 1918 - 1941, Ljubljana 1996
M. Cencič: TIGR: Slovenci pod Italijo in TIGR na okopih v boju za narodni obstoj: Kras in Vipavska dolina, Ljubljana 1997
B. Rutar: Iz primorske epopeje: Mirko Brovč in narodna vstaja organizacije TIGR v letih 1938 - 1941, Celovec 2004


Glej tudi

link   Zakaj Franc Kavs ni ubil Mussolinija (clanek v Delu)
link   Dokumentarna drama o atentatu, ki se je vpisal v zgodovino, ceprav ga ni bilo (clanek na portalu MMC RTV SLO)
link   Kronika atentata v Kobaridu (clanek v Novem Matajurju)


Prispeval/-a: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 10.9.2012, Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh