1.138 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KEMPERLE Leopold
Foto: Avtor neznan. Fotografija objavljena v Digitalni knjižnici Slovenije; vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK.
Galerija slik

KEMPERLE, Leopold


Rojen: 
15. oktober 1886, Hudajužna
Umrl:  14. junij 1950, Trst/Trieste


Kraj delovanja: 


Bil je sin premožnejše družine. Po opravljeni gimnaziji, ki jo je obiskoval v Gorici, je odšel študirat pravo na Dunaj, kjer je sicer ostal štiri leta (1906-1910), vendar študija ni dokončal, saj ga je Janez Evangelist Krek vzpodbudil, da je odšel v Maribor in tam prevzel uredništvo časopisa Straža. Hkrati je pisal prispevke za Naš dom in Slovenskega gospodarja ter s tem jasno izražal svojo politično opredelitev (SLS). Leta 1914 mu je Čevljarska zadruga, katere sedež je bil v Mirnu pri Gorici, ponudila mesto urednika. Zaradi izbruha vojne se je zadruga leta 1915 preselila v Nazarje pri Mozirju, kjer je Leopold Kemperle deloval ves čas prve svetovne vojne. Tam je vodil begunsko šolo, posredovalnico in osrkbovalnico. Po vojni se je vrnil v Miren in vodil obnovo zadružne tovarne. Leta 1922 je s pomočjo goriške Zadružne zveze ustanovil mesečnik Gospodarski list. Do leta 1928 je urejal glasilo Slovenska Goriška straža. Ker so italijanske fašistične oblasti izvajale proti slovenskemu tisku ostre ukrepe, je bil Leopold Kemperle z obtožbo antifašistične propagande večkrat aretiran in zaprt. Po letu 1929 je bil tesen sodelavec Janka Kralja; pomagal mu je v njegovi odvetniški pisarni, delal je v Katoliški tiskarni, vse do leta 1940 pa tudi pri Goriški Mohorjevi družbi. Po drugi svetovni vojni je bil soustanovitelj goriškega političnega tednika Demokracija ter Goriške politične organizacije SDZ, sodeloval je tudi pri Slovenskem Primorju in Katoliškem glasilu. Leta 1948 je postal zastopnik Slovenije v goriškem občinskem svetu, vendar je kmalu zbolel in zaradi bolezni tudi umrl v tržaški bolnici.
 

Rokodelska obrt na Goriškem, 1923
Biografija Josipa Ličana, 1930
"Juheeeej!": smeha za dva meha, 1931 (urednik)
Biografija Jožeta Abrama, 1939 


Literatura
L. Mozetič: Polde Kemperle ne sme biti pozabljen, Misli (1964), št. 4, str. 99
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 8, Gorica 1982, str. 32-33 


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval/-a: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 1.6.2012, Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh