1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KLAVORA Ado
Foto: Ado Klavora na fotografiji iz arhiva Fedja Klavora.
Galerija slik

KLAVORA, Ado


Rojen: 
18. december 1903, Bovec
Umrl:  17. maj 1980, Kranj


Kraj delovanja: 


Prvo svetovno vojno je preživel s starši kot begunec Kranjski Gori. Po vojni in priključitvi zahodnega slovenskega ozemlja Italiji je ostal na Kranjskem in pridobil jugoslovansko državljanstvo. Na Bovško se med obema vojnama ni vračal, saj se je bal zapora, ker ni opravil vojaške obveznosti v italijanski vojski. Na ozemlje tedanje Italije je prvič po 22 letih prišel z ženo po poroki.

V Mariboru je dokončal učiteljišče in kot šolnik kratek čas deloval v Vitanju pri Celju, od leta 1926 pa v Kranju. Takoj je kot igralec in režiser začel z delovanjem pri kranjski Narodni čitalnici. Med drugim je bil aktiven pri Sokolih in kot večina Primorcev je bil tudi član Orjune. Prav na pobudo tamkajšnjih Primorcev so v Kranju odkrili prvi spomenik bazoviškim žrtvam, leta 1938, ko so v mestu na oblast prišli klerikalci, pa je bil Klavora tudi zaradi politične orientacije z dekretom premeščen v enorazrednico nad Lomom pri Tržiču.

Po začetku vojne je ženo napotil k staršem v Bovec, sam pa se je po demobilizaciji skrival v Ljubljani, da bi se tako izognili izselitvi v Srbijo. Na Bovško je prišel šele po kapitulaciji Italije in kratek čas zasebno učil pri premožnih družinah. Na pobudo častnika Vogrina je začel s pravim poukom v slovenski šoli. Po grožnji partizanov je prekinil s šolo, a še vedno na razne načine s partizani v Čezsoči vzdrževal stike. Po partizanskem nalogu je odšel v šolo v Mirniku v Goriških Brdih. Leta 1945 je sicer deloval tudi v partizanski šoli v Benečiji.

Kot učitelj je v Kranju, kjer je poučeval na osnovni in trgovski šoli, služboval spet po koncu vojne. Bil je tudi upravitelj vajeniške šole in za vodenje v 50-ih letih prejel pohvalo za najboljšo šolo. Kot soavtor je pripravil učno knjigo o trgovinskem računstvu.

Na področju gledališča se je angažiral že pred drugo svetovno vojno in se preizkusil kot režiser, po vojni pa je bil spet med prvimi amaterskimi gledališkimi delavci. Zaslužnen je za ustanovitev amaterskega gledališča v Kranju, kjer je deloval do profesionalizacije.

Poleg režije, ki se je je loteval pred in po vojni, je odigral nekaj vodilnih vlog. Med njegovimi režijskimi prispevki velja omeniti predvojne uprizoritve Tucićeve Golote in Halbejeve Mladosti, po vojni pa Čufarjev Polom in Nušićevega Pokojnika.

Dela:
Kronika Vajenske šole za trgovinsko stroko v Kranju, 1955
Vaje iz trgovinskega računstva, 1955
Trgovinsko računstvo, 1965


Literatura
Slovenski gledališki leksikon II, Ljubljana 1972 (geslo KLAVORA Ado)
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KLAVORA Ado)


Glej tudi



Prispeval/-a: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 30.7.2012, Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh