1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KLAVORA Hinko (Henrik)
Foto: avtor neznan. Vir in dovoljenje: revija Zvon, št. 2 (2010)
Galerija slik

KLAVORA, Hinko (Henrik)


Rojen: 
27. september 1878, Trst
Umrl:  17. september 1969, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Po osnovni šoli v Beljaku in nižji realni gimnaziji v Gorici je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je leta 1898 maturiral. Kot učitelj je v predvojnem obdobju najprej delal v Kožbani v Goriških Brdih, pri Voglarjih na Trnovski planoti, v Gorenjem Polju pri Anhovem ter v Števerjanu.

Že med šolanjem v Kopru se je srečal z nasiljem na podlagi nacionalnosti, saj so je bil poškodovan med znašanjem italijanskih iredentistov, ki so ga pretepli. V tem času je bil sicer dejavaen pri izdaji političnega lista slovenksih dijakov in humorističnega glasila Osa. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga oblasti zaprle na ljubljanski grad, kjer se je spoznal z Ivanom Cankarjem. Klavora se je tedaj navduševal nad jugoslovansko idejo, vendar v zvezi s tem ni bil obsojen, kot mobiliziranec pa je bil nato v vojski med drugim na bojiščih v Galiciji in Rusiji, kasneje pa kot sel v Lvovu.

Po končani vojni je nadaljeval učiteljsko službo v Železni Kapli na Koroškem, kjer je bil tarča nasilne akcije nemških avstrijskih nacionalistov; med njihovo zasedbo na južnem Koroškem se je umaknil, nato pa v obdobju pred plebiscitom ponovno vrnil v Železno Kaplo ter bil aktiven član Narodnega sveta v Velikovcu. Ko se je po koroškem plebiscitu na novo začrtala državna meja, je odšel na Gorenjsko in nastopil mesto učitelja v Železnikih, do upokojitve tik pred drugo svetovno vojno pa poučeval na osnovni šoli v Šiški v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v Ljubljani poučeval na trirazredni gostinski strokovni šoli. V povojnem obdobju je odšel v Čezsočo, od koder je izvirala njegova mati, ter kot učitelj tam tri leta prostovoljno poučeval. Leta 1949 se je znova preselil v Ljubljano, kjer nekaj časa delal kot honorarni knjižničar na visoki tehniški šoli.

Klavora se je izkazal s prosvetnim in političnim delom. Med drugim je sodeloval pri pevskih zborih in s skladateljem oziroma zborovodjem Srečkom Kumarjem. Jezikoslovcu Karlu Štreklju je pošiljal ljudske pesmi, dejaven pa je bil tudi pri planinskem društvu. Ljubiteljsko se je ukvarjal z mineralogijo ter uredil bogato zbirko rudnin z Bovškega. Njegove zapise med drugim hranita arhiva Slovenskega gledališkega muzeja ter Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin.

Izbor avtorjevih prispevkov:
Pismo iz Ljubljane; Enakopravnost - Equality, neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (26. 5. 1950), str. 2-3
Cez drn in strn skozi življenje - tipkopis
Neznano besedje s seznama Hinka Klavore; v: B. Ivancic Kutin: Slovar Bovškega govora, Ljubljana 2007




Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KLAVORA Hinko)
M. Mercina: Kosmačeva mladostna muza: Ob pisateljevih obletnicah, revija Zvon, št. 2 (2010), str. 30-34



Glej tudi



Prispeval/-a: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 22.4.2012, Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh