1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOS Franc
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KOS, Franc


Rojen: 
24. december 1853, Selce pri Škofji Loki
Umrl:  14. marec 1924, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Franc Kos se je rodil kmetu Janezu in gospodinji Elizabeti Krek. Osnovno šolo je obiskoval v Selcih pri Škofji Loki, gimnazijo v Kranju in kasneje v Ljubljani. Na Dunaju je študiral zgodovino, zemljepis in slavistiko. Tam je opravil tudi profesorske izpite in leta 1881 promoviral. Leta 1881 je postal najprej suplent na gimnaziji v Gorici, nato pa stalni profesor ženskega učiteljišča v Gorici. Od leta 1887 do 1890 je bil zaradi političnih razlogov premeščen na koprsko učiteljišče, potem je pa spet do leta 1911 poučeval na goriškem ženskem učiteljišču. Z družino je do začetka soške fronte živel v Gorici, nato v Selcih, na Dunaju, od 1919 pa do smrti v Ljubljani. Je oče zgodovinarja Milka Kosa in slikarja Gojmirja Antona Kosa.
Kos velja za enega od utemeljiteljev slovenskega znanstvenega zgodovinopisja. Njegova dela so se navezovala na srednjeveško zgodovino, tako zgodovino slovenskega prostora pred naselitvijo Slovanov kot pokristjanjevanja Slovencev. Vrhunec predstavlja delo Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki je izšlo v petih knjigah (zadnjo je po Kosovi smrti uredil sin Milko). Spisal je tudi veliko razprav, posvečenih lokalni zgodovini, predvsem škofjeloškemu in goriškemu območju. Njegova bibliografija šteje več kot sto naslovov, poleg zgodovinskih člankov in razprav je objavil tudi nekaj jezikoslovnih spisov o osebnih in krajevnih imenih ter literarnozgodovinskih prispevkov.
Franc Kos je bil dopisni član JAZU v Zagrebu, častni član Muzejskega društva za Slovenijo, Leonove družbe v Ljubljani in Zgodovinskega društva v Mariboru ter podpredsednik Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.

Dela:
Izbrano delo, 1982 (izbral, uredil in opombe napisal Bogo Grafenauer)
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I–V, 1902–1928
Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894
Vzgojeslovje, 1890
Spomenica tisočletnice Metodove smrti, 1885







Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 125–127.
Slovenski biografski leksikon: 4. zvezek. V Ljubljani: Zadružna gospodarska banka, 1932, str. 525–527.



Glej tudi



Prispeval/-a: Irena Tul, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Zadnja sprememba: 3.12.2018, Irena Tul, Goriška knjižnica Franceta Bevka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh