1.193 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOSTANJEVEC Josip
Foto: Arhiv Digitalne knjižnice Slovenije
Galerija slik

KOSTANJEVEC, Josip


Rojen: 
19. februar 1864, Vipava
Umrl:  20. maj 1934, Maribor


Kraj delovanja: 


Po končani osnovni šoli v Vipavi je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Gorici in nato na učiteljišču v Kopru. Kot učitelj je poučeval v raznih krajih na primorskem (Ubeljsko, Trnovo, Col, Prem), v notranjosti Slovenije (Litija) in nato vse do upokojitve leta 1910 v Ljubljani. Po prvi vojni se je naselil v Mariboru. Zaradi svoje vedre narave je bil priljubljen kot duhovit, dobrosrčen in družaben človek.
Svojo pisateljsko pot je najprej začel kot pesnik in pesmi objavljal v Kresu in Ljubljanskem zvoni. Kasneje pa se je posvetil črticam in kratkim povestim. Kar nekaj let je bil glavni pripovednik Ljubljanskega zvona. Največkrat je objavljal pod različnimi psevdonimi: H. Vipavski , J. K. Dolinar, Dolinar Josip, Hrastar, Hrastar Josip, Kos Ivan, Premec, Prosen J. M., Prosen Josip Milan, Slavec, Slavec Vaclav, Osamelec, Devetak, Devetak L., Sršen, Sršen L., Batog, Stariha, Resnik, Planinec Josip. V svojih pripovedih je obdeloval snov, ki so mu jo nudili tržani z območja Postojne. Ilirske Bistrice in Vipave. Pri tem se je zgledoval pri Janku Kersniku, vendar ga po mnenju literarnih kritikov ne dosega v oznaki oseb, psihološki poglobitvi in ustrezni konverzaciji.
Objavljal je še v Slovanu, Domu in svetu, Zvončku, Mentorju, Slovenskem narodu, Jutru, Miru, največ njegovih knjig je izšlo pri Slovenski matici, v Knezovi knjižnici in pri Mohorjevi družbi. Literarni kritiki so bili do njegovega dela zelo kritični. Ivan Grafenauer mu očita, da se ni povzpel do svojega individualnega sloga in da je ostal spreten pripovedovalec, ki pa ne skuša nuditi kakih novih umetniških doživetij. Očitali so mu nerealnost zgodb, prešibko motivacijo, prehudo afektiranost oseb, preozek pogled na življenje in neprimeren jezik. Anton Slodnjak ugotavlja, da je Kostanjevcu učiteljska služba v raznih krajih Notranjske sicer nudila neizčrpno gradivo za njegove pripovedi a ga hkrati tudi omejevala in obenem silila k prenaglemu pisanju.


Poleg objav v periodičnem tisku je njegovo delo izšlo tudi v samostojnih izdajah:
Romani:
Kotanjska elita, (1898)
Gojko Knafeljc, (1899)

Povesti:
Pošteni ljudje (1905)
Življenja trnjeva pot: resnična zgodba iz polupreteklega časa, (1907)
Oče in sin: povest iz polpretekle dobe, (1912)
Novo življenje, (1914)
Gozdarjevi spomini, (1914)
Krivec, (1921)

Sam je založil in izdal:
Iz knjige življenja (v dveh delih;1900 in 1904)
Krivec (1921)
Zbrani spisi (1923)



Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 8. Gorica, 1982, str. 147-149.
Žebovec, Marjeta: Slovenski književniki rojeni do leta 1869. Ljubljana, 2010, str. 199




Glej tudi

link   wikipedija
link   slovenska biografija


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Zadnja sprememba: 7.7.2015, Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh