1.190 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOZLER (KOSLER) Peter
Foto: L. Angerer. Fotografija Petra Kozlerja iz Zbirke upodobitev znanih Slovencev Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Galerija slik

KOZLER (KOSLER), Peter


Rojen: 
16. februar 1824, Koče (pri Kočevski Reki)
Umrl:  16. april 1879, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Izvirajoč z večinsko nemško govorečega ozemlja Kočevarjev na jezikovnem otoku okoli Kočevja je Kozler postal eden vidnejših borcev za slovenski jezik in narodnostne pravice ter kot liberalno usmerjeni politik promoviral ideje o spremembah avstrijske monarhije. Ob tem je poudarjal potrebo po sobivanju slovenščine in nemščine.

Po otroštvu na Kočevskem in v bližini Ribnice ter po gimnaziji v Ljubljani je študiral logiko v Padovi, fiziko v Paviji in pravo na Dunaju, kjer je študij zaključil leta 1846. Zaradi službe pravnika se je selil po različnih primorskih krajih, predvsem v Istri; služboval je tudi v Tolminu, Gorici, Trstu in Sežani. Med bivanjem v Trstu se je poročil z Marijo Zorman, hčerjo uglednega veletrgovca.

Deloval je kot politik v Ljubljani in predvsem na Dunaju, kjer je bil med drugim vnet zagovornik pravic Slovencev in drugih slovanskih narodov avstrijskega cesarstva. Pogosto se pojavlja domneva, da je skupaj z nekaterimi drugimi somišljeniki, ki so se združevali v okviru dunajskega društva Slovenija, zaslužen za oblikovanje barv in zaporedja slovenske trobojnice oz. soavtor narodne zastave na podlagi barv kranjskega deželnega grba. Prav leta 1848 je sicer aktivno posegel v politično dogajanje in marca sodeloval na sestanku, na katerem so kranjske deželne stanove pozvali k zavzemanju za pravice Slovencev. Deloval je tudi kot član delegacije, ki je maja istega leta pod vodstvom Frana Miklošiča spodbujala k množičnemu podpisovanju peticije za Zedinjeno Slovenijo. Po letu 1867 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru in več kot desetletje namestnik deželnega glavarja. Politično je pripadal t.i. mladoslovencem ter nastopal na listi Narodne stranke.

V svojih prepričanjih in zahtevah je pričakoval oblikovanje slovenskega kraljestva v okviru avstrijske monarhije, pri čemer je Istri pripisoval slovenski značaj, jasno pa razmejil slovensko jezikovno ozemlje. Predvideval je tudi uvedbo slovenskega jezika v šole na ozemlju s pretežno slovenskim prebivalstvom. O jugoslovanskih jezikovnih mejah je predaval predvsem leta 1849. Med idejami, ki jih je posvojil, je bil tudi ilirizem, vendar ga je dojemal kot način političnega povezovanja.

V zgodovinopisje in tradicijo državotvornosti se je zapisal predvsem s svojim zemljevidom z označenim slovenskim etničnim ozemljem. Gre za prvi zemljevid v slovenskem jeziku, nastal pa je v času pomladi narodov, med letoma 1848 in 1853, vendar je po zaplembi s strani avstrijskih vojaških oblasti prišel v javnost šele leta 1861. Zemljevid je ponovno izšel še v letih 1864 in 1871. Kot prilogo so leta 1864 natisnili še Imenik mest, tergov in krajev, zapopadenih v Zemljovidu Slovenske dežele. Zemljevid v merilu 1:576.000 podrobno prikazuje vse tedanje dežele avstrijske monarhije s slovenskim prebivalstvom in nakazuje obrise neuresničene ideje o Zedinjeni Sloveniji. Za zemljevid se je uveljavilo poimenovanje Kozlerjev zemljevid.

V gospodarstvo se je vključil po očetovi smrti na Dunaju, nato pa deloval v Ljubljani, saj je tam leta 1864 ustanovil kasneje veliko pivovarno. Skupaj s sestro in bratoma je dve leti kasneje kupil Cekinov grad v Tivoliju. Bil je med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe ter Kranjske stavbne družbe, poleg tega pa še podpredsednik Kranjske eksomptne banke.

Kozler je bil tudi član ruskega geografskega društva podpredsednik Slovenske matice.

Najpomembnejše delo:
Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin, 1848 - 1853


Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KOZLER, Peter)
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KOZLER, Peter)
Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana 1999
Veliki splošni leksikon: priročna izdaja v dvajsetih knjigah, Deveta knjiga, Ljubljana 2006 (geslo Kozler, Peter)


Glej tudi

link   Geslo Peter Kozler na arhivski spletni strani Slovenskega biografskega leksikona
link    Prekrivanje Kozlerjevega zemljevida s sodobnim zemljevidom Slovenije na portalu Geopedia


Prispeval/-a: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Zadnja sprememba: 30.7.2012, Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh