1.189 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KRIŽAJ Igor
Foto: Marjan Verč
Galerija slik

KRIŽAJ, Igor


Rojen: 
12. marec 1963, Idrija
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Področje njegovih raziskav je toksinologija s posebnim poudarkom na opisovanju delovanja sekretornih fosfolipaz A2 ter drugih farmakološko–aktivnih komponent iz živalskih strupov. Znanje iz teh raziskav izkorišča pri študiju toksinom podobnih molekul pri sesalcih. Ukvarja se tudi z določanjem strukture proteinov ter s proteomskimi raziskavami. Poglavitni cilj njegovih raziskav je odkrivanje novih zdravil in terapevtskih postopkov za izboljšanje zdravja ljudi in živali.
Svoja dosedanja odkritja je opisal v več kot 150 znanstvenih člankih v mednarodnih znanstvenih revijah in v več poglavjih znanstvenih monografij. V javnosti je zelo odmevalo odkritje leta 2018, ko je mednarodno skupino sodelavcev vodil pri najdbi in opisovanju antikoagulantnega proteina iz kačjega strupa, ki močno zavira strjevanje krvi. S svojimi znanstvenimi dosežki se je uveljavil in postal prepoznaven v svetovnem merilu, zato je pogosto vabljeni predavatelj na najpomembnejših konferencah.
Igor Križaj je otroška leta in mladost preživel v Idriji, kjer je zaključil osnovno šolo in leta 1982 maturiral na Gimnaziji Jurija Vege. Oba starša, Bojan in Iva, sta bila predmetna učitelja na osnovni šoli v Idriji. Ima sestro Bojano, doktorico znanosti in specialistko medicinske biokemije. Igor Križaj je diplomiral leta 1987 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL) na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer kemija. Na isti univerzi je leta 1990 opravil magisterij iz biokemije ter si leta 1993, po raziskovalnem delu na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) in Imperial College v Londonu, pridobil doktorat znanosti. V letih 1994 in 1995 se je podoktorsko izpopolnjeval na Institutu Pasteur v Parizu. Od leta 2009 je na UL redni profesor za področje biokemije.
Poklicno pot je začel leta 1997 na IJS. Leta 2007 je tam prevzel vodenje Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti. Leta 2010 je bil na IJS izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Med letoma 1999 in 2013 je bil dopolnilno zaposlen tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologije kot nosilec predmeta Struktura proteinov, od leta 1999 pa tam vodi predmet Biološke membrane. Na Biotehniški fakulteti (BF) UL v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Bioznanosti od leta 2001 vodi »Sodobne biotehniške metode«, ter predava pri predmetu Toksini in biomembrane. Od leta 2004 je nosilec predmeta »Proteinski toksini-karakterizacija in uporaba v celični biologiji« na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Z Medicinsko fakulteto (MF) sodeluje od leta 2006, v okviru Interdisciplinarnega doktorskega študija programa Biomedicina, je postal tudi nosilec predmeta Biokemija bioloških biomembran. Leta 2018 so ga imenovali za vabljenega izrednega profesorja na Banatski univerzi »Kralja Michaela I. romunskega« v Temišvaru( Romunija) in leta 2019 še za gostujočega profesorja na Universidade de Sao Paulo (Brazilija).
Vodil je številne domače in mednarodne raziskovalne projekte, od leta 2004 tudi večinstitucionalni raziskovalni program Toksini in biomembrane. Bil je mentor številnim študentom, tudi doktorskim. Je član več domačih in tujih strokovnih združenj, v nekaterih je opravljal najpomembnejše vodstvene naloge. Bil je član upravnih odborov v Slovenskem biokemijskem društvu in Slovenskem društvu za nevroznanost – SiNAPSA. Najpomembnejši do sedaj pa sta bili funkcijii sekretarja Evropske sekcije Mednarodnega toksinološkega združenja (IST) in člana predsedstva svetovne IST v obdobju 2004-2012.

Za svoje znanstvene dosežke je prejel zlati znak Jožefa Stefana (1997), Zoisovo priznanje (2004) in Lapajnetovo nagrado (2019).
Igor Križaj živi med Idrijo in Ljubljano. S soprogo Tjašo, doktorico dentalne medicine imata sina Roka (1996) in hčerko Julijo (1997).
 

 Šifra raziskovalca: 00412-

Literatura
Elektronska korespondenca z dr. Igorjem Križajem, 2019
Podobe znanja - dr. Igor Križaj: Radio Slovenija, III. program ARS. Križaj Igor, zvočni posnetek, 16. 5. 2008


Glej tudi

link   
link   COBISS


Prispeval/-a: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Zadnja sprememba: 24.7.2019, Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh