1.192 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KUHAR Fanči
Foto: http://www.avditorij.si/si/galerija/album/-zlati-grb-obcine-piran-2013-#!prettyPhoto[1]/15/
Galerija slik

KUHAR, Fanči


Rojena: 
2. december 1943, Hrastnik
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Fanči Kuhar se je rodila leta 1943 v Hrastniku, v rudarski družini s štirimi otroki, in starši so želeli, da bi študirala ekonomijo, čeprav si je želela kaj bolj ustvarjalnega. Še zlasti jo je privlačilo ljudsko izročilo, saj se je doma veliko pelo, stari oče po mamini strani je bil organist in po očetovi strani so bili v družini ljudski godci. Mlada se je srečala še z drugimi umetnostmi, in ko je s šolo prvič obiskala ljubljansko opero, je odkrila še klasično glasbo.

Naposled je šla študirat ekonomijo in po diplomi na mariborskem VEKŠ-u s temo Analiza poslovanja z revizijo je kot finančna strokovnjakinja delala na SDK in v Iskri v Trbovljah ter se leta 1970 preselila na Obalo. Po dveh letih dela v Izoli je prišla v Piran, kjer je bila od leta 1972 do 1978 vodilna delavka v turizmu. Obenem je bila članica IO KUD Karol Pahor in folklorne skupine, dve leti je opravljala tajniška dela Kulturne skupnosti občine Piran in leta 1978 se je zaposlila kot profesionalna organizacijska tajnica v KUD-u Karol Pahor Piran. Društvo je bilo nosilec dejavnosti občinske zveze kulturnih organizacij in v njegovi organizaciji ter v sodelovanju z RTV Slovenija so zaživele prve večje prireditve vseslovenskega pomena.

V tem času je Fanči Kuhar poleg sodelovanja pri teh projektih prizadevno spodbujala kulturno dejavnost podeželja, skrbela je za oddaje in zapise o nošah z našega področja ter nenazadnje za obnovo istrskih in drugih slovenskih noš za folklorno skupino. Intenzivno se je trudila za strokovno izobraževanje skupin in njihovih vodij v KUD-u Karol Pahor. V želji po čim večji kakovosti je privabila mnogo mladih članov, ki so v baletni, folklorni, pevski in godbeni sekciji ustvarjalno bogatili svoje življenje, življenje domačega občinstva in turistov, nastopali pa so tudi po drugih regijah in v tujini.

Leta 1987 je prišla v Avditorij, saj jo je občina za reševanje krize takratnega TOZD TOP Portorož najprej imenovala kot ukrep družbenega varstva, kasneje pa za direktorico. Avditorij je zelo uspešno vodila 10 let. Njeno vodilo ob prireditvah je bilo kakovost, pestrost in tudi druženje oziroma družabnost. Uvedla je sodelovanje s priznanimi zunanjimi strokovnimi sodelavci za posamezna področja, s čimer so prireditve pridobile na kakovosti, obenem pa so zmanjšali stroške za stalno zaposlene. Tako sta zaživela mednarodni festival propagandnih filmov, plakatov in radijskih oglasov Zlati boben in Slovenski filmski festival, v novi luči so oživeli Piranski glasbeni večeri, začela so se popularna poletna gostovanja mariborske, ljubljanske in kijevske opere, orkestra Slovenske filharmonije, simfonikov RTV in mariborskih simfonikov. Na področju zabavne glasbe so postale priljubljene prireditve Melodije morja in sonca, obnovljena Roža Portoroža idr. Avditorij je pod njenim vodstvom uvedel tudi Aktualne večere, na katerih so gostili številne predstavnike slovenskega kulturnega in političnega življenja, filmsko gledališče pa tudi redne božične in novoletne koncerte z neposrednimi TV prenosi. Dogajanje v Avditoriju in bogati ognjemeti so popularizirali kraj ter imeni Portorož in Piran ponesli v svet.

Leta 1997 se je upokojila in se začela skupaj s partnerjem ukvarjati z večjim vrtom v Parecagu ter s hobiji. Glede na svoje organizacijske izkušnje pa se je znova aktivirala v Univerzi za tretje življenjsko obdobje in po njeni zaslugi je leta 2000 nastalo društvo Faros, ki ima danes 370 članov in je velika popestritev za Lucijo. Člani si lahko bogatijo svoje znanje o več kot 50 dejavnostih, obenem pa sklepajo nova poznanstva in se družijo.

Za življenjsko delo na področju kulture in za prispevek pri izobraževanju starejših je Fanči Kuhar oktobra 2013 prejela Zlati grb, najvišje priznanje Občine Piran.







Literatura
- Mužič, Janez (2013): Z njo so zaživele piranske vseslovenske prireditve : Fanči Kuhar : prejemnica zlatega grba Občine Piran za življenjsko delo. V: Solni cvet: informativna publikacija občine Piran, št. 28, str. 18.

- http://www.piran.si/index.php?page=news&item=142&id=4206



Glej tudi



Prispeval/-a: Marko Matičetov, Mestna knjižnica Piran
Zadnja sprememba: 26.3.2014, Marko Matičetov, Mestna knjižnica Piran

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh