1.184 oseb Primorci.si Primorci.si
x



Primorci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci.si@gkfb.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KURET Boris
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KURET, Boris


Rojen: 
5. februar 1949, Ricmanje (občina Dolina pri Trstu)
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato je nadaljeval šolanje na nižji srednji trgovski šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. Ker sta bila oče in mati zaposlena v gostinstvu, je dobršen del otroških let preživel pri očetovih starih starših, ki sta bila strastna bralca knjig - od njih je za darila vedno prejemal knjige in tako pri sedmih letih tudi sam bral mladinske, sčasoma pa prešel na klasične slovenske avtorje. S knjigo se je pri avtorju krepila narodna zavest in tako je leta 1969 pristopil k domačemu KD društvu Slavec, pri katerem je ostal aktiven do leta 1994. V društvu je ves čas opravljal vlogo predsednika oz. tajnika. Posvetil se je raziskavi društvene preteklosti in pripravil obsežno zgodovinsko razstavo ob odprtju novega kulturnega doma v Ricmanjih (1978), kar je bila obenem odskočna deska za nadaljne raziskovalno delo. Na njegovo pobudo so obnovili stara vaška običaja, imenovana šagra oz. opasilo in dviganje mlaja. Bil je pobudnik pri organizaciji številnih samostojnih in skupinskih likovnih razstav, ki sta jih v galeriji Babna hiša  priredili Društvo zamejskih likovnikov iz Trsta in Društvo likovnikov iz Kopra. Zasnoval in urejal je društveni mesečnik Glasilo, ki je izhajal med leti 1982-1985. Organiziral je veliko glasbenih koncertov, na katerih so gostovali priznani glasbeniki narodnozabavne glasbe iz Slovenije (New Swing Quartet, Agropop, Oto Pestner, Meri Avsenak, Miha Dovžan in drugi.) Med najuspešnejše pobude šteje organiziranje in izvedbo pevske revije Srečanje oktetov Primorske v letih 1984-1994 v Ricmanjih, nato na Škofijah in v drugih krajih Primorske. Zamisel se mu je porodila, ko so organizatorji Primorska poje izjavili, da je oder v ricmanjski dvorani premajhen za nastop večjih pevskih zborov.  Leta 1987 je dal pobudo in s pomočjo Darija Gregoriča pripravil izvedbo prve pevske revije Istra poje. Koncerta, na katerih so nastopili vsi delujoči pevski zbori v slovenski Istri, sta bila v gledališču F. Prešeren v Boljuncu in v Dekanih. Slednjega je prenašala RTV Ljubljana. Od leta 1970 piše priložnostne članke v Primorski dnevnik in druge krajevne časopise, sodeluje kot soavtor pri priložnostnih knjižnih izdajah sosednjih kulturnih društev.

Boršt, ob 90-letnici ustanovitve PD Slovenec v Borštu, SKD Slavec, Gorica, 1991,
Ricmanje in Log, ob 100-letnici ustanovitve SKD Slavec v Ricmanjih
, SKD Slavec, Gorica, 1994,
Boljunec - društva v Boljuncu do 1900, ob 130-letnici ustanovitve brežanske čitalnice v Boljuncu
, SKD France Prešeren Boljunec, Gorica, 2000,
Pozdrav iz Brega - Breg na starih in novih razglednicah
, Občina Dolina, Dolina, 2002/Un saluto dal Breg, prevod Boris Pangerc,
Od Kamenice do Ricmanj, bojna pot 3. proletarske udarne brigade,
SKD Slavec Ricmanje, Gorica, 2006, Da Kamenica a Ricmanje, povzetek v italijanščini Fiorella Serio, Od Kamenice do Ricmanja, povzetek v srbščini Maja Vranješ,
Težka pot 1919-1945, Kronološki pregled padlih v NOB in žrtev nacifašističnega nasilja v občini Dolina
, Občina Dolina, Gorica, 2009, /Un percorso faticoso 1919-1945, cronologia dei caduti nella lotta di liberazione e delle vittime del nazifascismo nel Comune di San Dorligo,
Vodnikova zastava, ob 105-letnicirazvitja društvenega prapora
, SKD Valentin Vodnik Dolina, Dolina 2008, La bandiera della societa' di canto e di lettura Vodnik, nel 130 anniversario dell'attivita' culturale a Dolina, prevod v italijanščino MOjca Švab Guštin.

Soavtorstvo
 Zastava sveta bodi ti nam vez, društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred 1. sv. vojno, NŠK Trst, Trst, 1997, soavtorstvo s Salvatorejem Žitkom,
Ustanavljanje društev na Proseku in Kontovelu 1878-1914
, v Godbeno društvo Prosek 1904-1994, Godbeno društvo Prosek ob 90-letnici društvenega delovanja, Gorica, 1994, povzetek v italijanščini Nelida Ukmar,
Uporaba toponomastike na katastrskih mapah občine Prosek
, v Sto let Zadruge na Proseku 1905-2005, Društvena gostilna na Proseku, Udine, 2006,
Uporaba toponomastike na katastrskih mapah občine Gabrovec
, v Gabrovec ob 100-letnici društvene gostilne v Gabrovcu, Društvena gostilna v Gabrovcu, Gorica, 2002, prevod v italijanščino Leo Brajnik,
Pevsko društvo Slava Sv. M. Magdalena spodnja Trst,
v KD Rovte Kolonkovec ob 12-letnici delovanja, prevod v italijanščino Pavel Slamič, KD ROvte Kolonkovec, Trst, 1991,
Zgodovinski prerez obdelovanja trt in pridelovanja vina v Bregu
, v Ena do petdeset, Občina Dolina, Dolina, 2006, prevod avtor sam,
Drobci iz zgodovine oljke v Bregu,
v Iz Belice v belico, Občina Dolina, Dolina, 2007,
Nastanek in razvoj občine Dolina v obdobju avstrijskega cesarstva
, v Glinščica in njena slikovita krajina, Občina Dolina, Trst, 2008, prevod v italijanščino Dario Gasparo,
Začetki organiziranega društvenega delovanja na območju KS Škofije od čitalnice do prve svetovne vojne
, v S srcem za Škofije, KD Oktet Škofije, Škofije, 2010,
Prebeneg in njegovi prebivalci od 1813 do danes
, v KD Jože Rapotec 1979-1989, KD Jože Rapotec, Trst, 1989,
O vasi Ricmanje in njeni cerkvi
, v Čudeži sv. Jožefa v Ricmanjih, ZTT , Trst, 1992,Ostali avtorjevi prispevki so še v Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji, Istran-u, deluje kot urednik in sourednik glasila KD Slavec, Tehnika morje 0-44, v Ljudsko blago v Bregu-NŠK Trst, 1995. Je dopisnik Primorskega Dnevnika, Književnih novih iz Beograda, Rdečega utrinka iz trsta, Svobodne misli iz Ljubljane in Tehnika morje 0-44 iz Trsta.

Priznanja
  • Priznanje SKD Slavec za kulturno dejavnost -1994,
  • Srebrno odličje ZKO Koper za organizacijo revije Istra poje, 1988,
  • Srebrno odličje ZKOS v Ljubljani za knjigo Ricmanje in Log, 1994,


Literatura
Ustni vir: Boris Kuret, 2015


Glej tudi



Prispeval/-a: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana
Zadnja sprememba: 14.1.2019, Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh